Patricia Cornwell: Mesto izbruha, roman

razlaga

V tem delu sem naletela na »novo slovenščino«, in to na več ravneh, od slovarske in skladenjske (prevod) do pravopisne. Blagor tistim, ki lahko zgodbo (sicer napeto in privlačno) berejo, ne da bi jih te napake, ki so zelo pogoste, motile. Jaz ne morem. Naj navedem nekaj primerov:
1. Neustrezni prevedki idiomov:
– Pošten kot dan.
– Nisem se rodila v jami. (V smislu: Sem svobodnih nazorov / možno tudi: Vem, za kaj gre (Nisem od včeraj.))
2. Bizarne stavčne strukture:
– Bill, ti boš, saj za NRT delaš prvič, imel splošnejše naloge, pri katerih ti bo pomagal Mick.
– Johnny Kostylo /…/ bo sodeloval z mediji in lokalnimi veljaki, kot je na primer warrentonski župan, ki je že, v skrbi za javno podobo svojega mesta, klical.
– Zbudila sem se med koruznimi polji, silosi ter, še iz časov državljanske vojne, z drevesi poraščenimi površinami.
– Temno noč so na natrijeve hlape razsvetljevali madeži svetilk.
– Zato sem stala v preddverju in v mislih, medtem ko je na pod iz masivnega lesa kapljala voda, panično iskala najbližjo pištolo.
– Videti je bilo ostanke trajekta, s katerim je bilo nekoč mogoče prečkati reko z East River Drivea na Stošesti ulici, in ruševine pomola, sedaj pa kup gnijočega, z zaščitnim premazom pobarvanega lesa /…/.
– Pazite, da po koncu vsega tega ne odkrijem, da ste imeli informacije, ki bi mogoče rešile, četudi eno samo življenje.
– /…/ je nazadnje svojo številko zamenjal za takšno, v imeniku neobjavljeno.
3. Neustrezno oz. površno besedišče:
– Najprej nisem takoj vstopila v notranjost kamnitega skeleta, temveč sem ga najprej počasi obšla z zunanje strani.
– Predstavljala sem si, kako je zaloga viskija v gorečih sodih iz belega hrasta eksplodirala in v obliki ognjene reke navzdol stekla po stopnicah proti hlevom /…/.
– Skupaj sprejeto zažgano meso in steklo je bilo treba ločiti.
– Najslabša novica pa je najbrž ta, da se bomo zdaj, poleg vsega, ukvarjali najbrž še z umorom. (Vejice so prepisane in se v kopicah pojavljajo prek celotnega besedila na nepravilnih mestih.)
– Ta kuzla nama že leta uničuje najino življenje.
– »Videti je, kot bi se prežarčila čez reko.« – »Ne, samo videti je tako,« sem dejala, /…/.
– /…/ sva se morala najprej peljati skozi univerzo Georga Washingtona /…/.
– Ko sem dobila motivacijo, da se postavim na noge, je bila ura že skoraj devet.
– Benton je bil vedno zelo previden, da je rekel /…/. (Dobesedni – neustrezni prevod; je vedno pazil, da je rekel …)
– Čevlji, v mokrem stanju, so me ponesli po hodniku. (In spet obilje vejic!)
– Sodeč na podlagi tega nenavadnega dejanja, sem sklepala, da /…/.
– Prvi se je nad lečo prepognil Marino. (Prepognil ne obstaja s povratno osebnim zaimkom; pripognil.)
4. Nepravilni skloni:
– /…/ potem pa se bomo pogovorili o žrtvi požara in z njo povezanimi vprašanji.
– /…/ kot da jo nikoli nikamor ne peljem.
– Zanjo torej zaenkrat ni nobene sledi. (Za njo – gre za predmet v mestniku, ne v tožilniku.)
– Vozila sva se med polji in občasno pojavljajočimi se pečinami iz rožnatega granita, razbrazdanem od lukenj za dinamit /…/.
– /…/ sedaj pa kup gnijočega, z zaščitnim premazom pobarvanega lesa, štrlečim v neprijazno vodovje /…/.
– Pri sklanjanju tujih imen včasih opusti končnico –e (univerza Georga Washingtona), drugič ne (Templea Gaulta).
5. Nepravilni spoli:
– »Žrebe je še vedno tam,« sem ji rekla. – »Kaj bi dala, da bi govorilo.« /…/ »Obstajati mora nek vzrok, da je ušel požaru,« sem dejala. In nadaljuje govor o žrebetu v moškem spolu.
– Ko požigalec prizorišče polije s hitro vnetljivim sredstvom, se ta med gorenjem hlapov pretaka /…/.
– »Kaj pa njena oblačila?« – »Grem ponje,« /…/.
6. Predlogi:
– na poročilih (pri poročilih)
– Cela leta ni imela za početi ničesar drugega /…/.
– /…/ mikroskopistka, ki je bila v tem trenutku na telefonu /…/
– /…/ iščoč za problemi /…/ (iščoč probleme)
7. Čudežne vejice
Poleg pogostih napak pri postavljanju vejic, s katerimi se vsakdanji knjigožer pač sprijazni, se v tem besedilu pojavljajo resnično čudežne vejice. Lektorica jih veselo meče na kljun in rep prilastkom ter prislovnim določilom vseh vrst.
– S torbico preko rame in aktovko, v obliki harmonike, pod pazduho sem sledila pločniku po ulici Leigh /…/.
– Na nekaterih je sedela na verandi /…/, na drugih na kamniti klopi /…/ ali pa se je znašla v vlogi garaške delavke, obkrožene z, od vremena utrjenimi, ribiči na eni od wilmingtonskih ribiških ladij.
– Še vedno sem bila osupla, da nekoga, tako nedružabnega, niso motile neskončne kolone /…/.
– Morda se mu je, v času otroštva, kaj zgodilo prav v kopalnici.
– /…/ ko je pomagal FBI pri, na vso državo razširjenem, lovu za pobeglo morilko /…/.
– /…/ se nekako odločila živeti z njegovo, nenehno odzvanjajočo, odsotnostjo.
– Tok prometa me je ponesel po Deveti cesti mimo, z ograjo iz kovanega železa obdanega, Capitol Squarea in njegovih belih stavb /…/.
– /…/ kjer je McGovernova, zunaj ob svojem avtu, govorila z agentom.
– Za deležniki jih včasih piše, drugič ne. (Sodeč po /…/, /…/. Prim. s Sklanjajoč se pod podboji sem jo našla v sobi.)
Pojavlja se celo dvojno ločilo: pomišljaj skupaj z vejico, in sicer razen ene izjeme vselej, ko je vmesni stavek ločen s pomišljaji, npr. To po mojem nakazuje, da je bila žrtev že na tleh – možno, da v kopalni kadi –, ko jo je dosegel ogenj.
8. Pravopis
– psihadeličen
– enkrat piše stadion, drugič štadion
– za Božič
– ves čas sprega glagol zavesti se v ednini ženskega spola kot zavedela se je – namesto zavedla se je
– frekvenco navaja s pikami med številkami (angleški zapis decimalk, mi pišemo vejico)
– Phillipsov izvijač
(ak)

odgovor

Nad opisanimi ovvirki sem naravnost zgrožena, k točki 8 bi pa le pripomnila: glagola sta dva: zavedeti se (ranjenka se je zavedela, prišla k zavesti) in zavesti (nekoga – tudi sebe: zapeljati). In v citiranem primeru je gotovo mišljeno zavedela se je, ne pa zavedla (samo sebe?). Npr.: Zavedela se je, kakšno napako je naredila, ko ga je zavedla na napačno pot. (Nataša Peternel)

odgovor

Naj dodam še, da je pri moškem spolu razlika seveda manj očitna oziroma je v napisanem besedilu sploh ni (razen pomensko), pač pa se odraža v izgovarjavi: Zavedel se je, da jo je zavedel. Zato nas vse skupaj zavede tudi pri ženskem spolu. (Nataša Peternel)

odgovor

Nataša, meni ta oblika – zavedela se je – zveni tako tuje, da mi ni prišlo na misel, da bi takšno nedoločniško obliko (torej: zavedeti se) iskala v SSKJ. Zdaj sem to storila in ugotovila, da obstaja in da ima enak pomen kot »moja« varianta: zavesti se, ki prav tako obstaja s povratno osebnim zaimkom. V primeru pod točko 8 je torej možno in pravilno oboje: zavedela se je in zavedla se je. Mogoče je odvisno, s katerega narečnega področja prihajamo – pri nas vsekakor uporabljamo zavedla se je.
Obstaja torej zavedala sem se (bilo mi je jasno), zavedela sem se (prišla sem k zavesti oz. spoznala sem) in zavedla sem se (=). Pestro, ni kaj. :) (ak)

vprašanje

Jaz imam samo vprašanje pri pisanju pomišljaja skupaj z vejico. Tudi sama sem to namreč že večkrat zasledila v strokovnih besedilih. Npr.: Ko je Pausanias napravil pavzo – da uporabim figuro sozvočja, ki sem se je naučil od sofistov –, je bil, kakor je rekel Aristodemos, Aristofanes na vrsti. In še, na primer: Freud sam opisuje nagone kot nauvstavljive sile, ki si vselej /.../ utrejo pot – tudi najbolj neverjetno pot –, da si zagotovijo zadovoljitev /.../. Koliko je – glej zgornje primere – to zares narobe? (dg)

odgovor

Slovenski pravopis navaja samo zavedela se je (spoznala je), v govorjeni besedi pa seveda vsi, ne glede na govorno področje, rečemo zavedla se je. Kar zadeva vejico za pomišljajem, so jo doslej od mene zahtevali še vsi lektorji, ki so lektorirali moje prevode. Odgovor na to vprašanje bi zanimal tudi mene, ker očitno le ni enotnega stališča. (Nataša Peternel)

odgovor

Torej SSKJ iz leta 1995 ne velja več? Ne vem, kako je s tem, mislila sem, da beseda ne more kar »izginiti«. Glede vejice za pomišljajem pa: resnično se pogosto pojavlja, vsekakor to ni bilo prvo delo, v katerem sem zasledila to dvojno ločilo, pač pa eno od mnogih. Pomišljaj je samostojno ločilo, ki nadomešča (oz. je morda primernejše) vejice (lahko tudi oklepaje). Po logiki, kakršno uporabljajo lektorji, ki navedejo za drugim pomišljajem vejico, bi morali vejico navesti tudi pred prvim pomišljajem, npr.
– Povzročili so nam – ne da bi se sploh zavedali – neizmerno škodo.
– Povzročili so nam, ne da bi se sploh zavedali, neizmerno škodo.
»VSOTA«: Povzročili so nam, – ne da bi se sploh zavedali –, neizmerno škodo.
ne da bi se sploh zavedali je namreč vmesni, vrinjeni ali kakor pač hočete stavek, ki mora biti z ločili ločen od glavnega stavka (v mojem primeru gre za načinovni odvisnik). Ločilo stoji pred veznikom vmesega stavka in na koncu vmesnega stavka. Vendar eno ločilo – bodisi vejica bodisi pomišljaj – ne pa dve. Dve ločili stojita skupaj samo v primeru premega govora (narekovaj in vejica / pika / vprašaj / klicaj).
Poglejte, tudi če bi moj primer vmesnega stavka ločili z oklepaji, ne bi za zaklepajem zapisali vejice:
– Povzročili so nam (ne da bi se sploh zavedali) neizmerno škodo.
Ker potem bi, ko bi vmesni stavek izločili (glavni stavek namreč mora imeti rep in glavo tudi brez vmesnega stavka), dobili:
– Povzročili so nam, neizmerno škodo.
Upam, da sem dovolj utemeljila in da ne bo kdo zdaj vprašal, zakaj sta tri vrstice više na kupu zaklepaj in vejica. :) (ak)

odgovor

ak, ravno v tvojem zadnjem stavku se skriva odgovor na vse skupaj. Vejica je lahko (ni pa nujno!) za pomišljajem takrat, kadar bi bila tudi v stavku, če bi vrinjenega dela med pomišljajema sploh ne bilo. Vse skupaj je torej zelo preprosto. (Matjaž)

odgovor

Matjaž, priznavam delno logiko tvojega odgovora. Po pogledu v knjižni in elektronski novi pravopis pa: vejico za drugim pomišljajem dopušča, ko gre za vrinjeni stavek med dvema neodvisnima stavkoma, nakar so našteta priredna razmerja, ne pa tudi podredna. Po tej »logiki« torej v primeru, ki sem ga navedla:
To po mojem nakazuje, da je bila žrtev že na tleh – možno, da v kopalni kadi –, ko jo je dosegel ogenj.
vejice ne bi smelo biti, saj gre za vrinjeni stavek med predmetnim in časovnim odvisnikom (podredjem). Očitno tega avtorji še niso povsem dorekli.
In še glagol zavesti se, kopiran iz slovarskega dela pravopisa:
zavesti se zavem se in zavesti se zavem se dov., 2. in 3. os. dv. zavesta se; 2. os. mn. zaveste se, 3. os. mn. zavejo se in zavedo se, zavedi se -te/-ite se in zavedi se -te se/-ite se; zavedel se -dla se in zavedel se -dla se; zavedenje; (-vest se/-vest se in -vest se/-vest se) (e; e e) zavedeti se
Torej še vedno obstaja. (ak)

odgovor

Najprej bi se ak zahvalil za izčrpne primere napak v romanu. Po videnem bi rekel, da bi bili kupci knjige lahko celo upravičeni do delnega povračila stroškov. Me prav zanima, kako bi ta primer obravnavali na uradu za varstvo potrošnikov. (ik)

odgovor

Ko je Pausanias napravil pavzo – da uporabim figuro sozvočja, ki sem se je naučil od sofistov –, je bil, kakor je rekel Aristodemos, Aristofanes na vrsti. In še, na primer: Freud sam opisuje nagone kot nauvstavljive sile, ki si vselej /.../ utrejo pot – tudi najbolj neverjetno pot –, da si zagotovijo zadovoljitev /.../. Koliko je – glej zgornje primere – to zares narobe?
To NI narobe. Zame osebno je tako celo stilno bolje. In vedno naredim tako. (jasmina kodrič)

vprašanje

Je besedna zveza peljati skozi univerzo res neprimerna, ko govorimo npr. o vožnji po H Street, ki to univerzo prečka? (jb)