Patricia Cornwell: Srhljivo razkritje, roman

prevod

Izvirnika sicer nimam na voljo, omenila pa bi naslednje: »Svojega pogleda nikoli ni odvrnil od mojega.« In še: »Nikoli mi niste povedali, kako vam je ime.«

razlaga

»Never« resda pomeni nikoli. Ampak kadar angleški govorec reče: »He never took my eyes off of me,« (tu zdaj navajam improviziran primer), to pomeni, da sploh ni odvrnil pogleda od mene. Tudi drugi primer ne ustreza sobesedilu s prevedkom »nikoli«, temveč npr.: »Niste mi še povedali, kako vam je ime.« Omenim naj še nekaj »dobrih«:
– Zrak je bil ohlajeno hladen.
– ... vso to delo.
– ... zlesti v ali iz svoje modre obleke ...
– ... celo-obrazne zaščitne maske.
– ... Alzheimerjeva bolezen. (ak)

odgovor

Drugih »nerodnosti« ne bi komentirala, rada pa bi pripomnila, da izraz celoobrazne zaščitne maske uporabljamo tudi v slovenski zakonodaji. (eh)

odgovor

Mene je izraz zbodel. Glede na navedek eh se opravičujem. Tega izraza doslej nisem poznala. (ak)

vprašanje

Mene pa zanima, kaj je narobe z Alzheimerjevo boleznijo. Drugače pa svojega dela očitno nista opravila ne prevajalec/ka ne lektor/ica. (pp)

odgovor

Če v novem pravopisu ni prišlo do spremembe, velja, kot se učimo že v osnovni šoli, da se občna imena pišejo z malo začetnico (npr. marijini laski – ime rastline). Alzheimerjeva bolezen ni lastno ime, saj to ni bolezen, ki bi jo Alzheimer imel, temveč je občno ime – vrsta bolezni. Enako velja za parkinsonovo bolezen, rettov sindrom ipd. Sem pa malo pokukala na google in odkrila, da skoraj povsod najdemo to bolezen zapisano z veliko začetnico (izjema je npr. revija Viva). To pa seveda ne pomeni, da je tako tudi prav. (ak)

dodatek

Še nekaj. V mojem improviziranem primeru se mi je zapisalo: He never took my eyes off of me. Seveda mora biti his eyes. To se mi je zagotovo zgodilo zaradi tiste popevke: You're just too good to be true, I can't take my eyes off of you... Hehe. Lp. (ak)

odgovor

V novem slovenskem pravopisu (moj izvod je iz 2003) sta obe varianti, z veliko in malo. Torej se je od tvoje OŠ vendarle nekaj spremenilo ... V slovenskem velikem leksikonu pa je samo varianta z veliko začetnico. Isto velja za parkinsonovo/Parkinsonovo bolezen. Torej Alzheimerjevo bolezen lahko črtamo s seznama. (pp)

odgovor

> ... veliko začetnico (izjema je npr. revija Viva).
No, jaz sem ta, ki v Vivi besno popravlja velike začetnice. Priznati moram, da se pri tem vsakič kar malo slabo počutim, saj je raba velike začetnice res zelo razširjena, ampak nisem slišala, da bi se pravila spremenila, zato še naprej »trmarim« z malo. Marsikaj na internetu je napisano narobe, pa to še ne pomeni, da se moramo po tem zgledovati, ne? Navsezadnje je naše delo prav v tem, da popravljamo napake, ne?

odgovor

Seveda je, ampak po Slovenskem pravopisu je prav oboje, ali imate mogoče kakšne druge argumente, ki to izpodbijajo? (Damjan Zorc)

odgovor

Po pogledu v pravopis: Alzheimerjeva je predvsem z malo začetnico, ta ima prednost, ker je duhovna last še precej v zavesti ljudi. Pod tudi je dodana alternativa z veliko.
Jezik je živ in kot tak se spreminja, vendar so nekatera pravila, ki drugo drugega izpodbijajo (tudi že desetletja dolgo), čudna oz. nesmiselna; spomnimo se samo na primer gledavec namesto gledalec. Dejstvo je, da gre za katero in ne za čigavo bolezen, za vrsto in ne za svojino. Če bi se pravopis hotel spremeniti po ključu, ki velja za omenjen primer (a/A-lzheimerjeva bolezen), bi dobili tudi npr. Marijine laske, Zoisovo zvončnico itd. To je moje mnenje. Jaz v tem pač ne vidim logike in pozdravljam vse lektorje, ki se držijo zapisa vrstnih pridevnikov z malo začetnico. (ak)

odgovor

Saj nisem rekel, da je narobe z malo, in dobro razumem, zakaj je tako. Samo pravim, da sta možnosti obe in zato ni narobe, če je z veliko. Za zdaj še ne. (Damjan Zorc)

odgovor

Po pogledu v moj pravopis (2003): alzheimerjev in Alzheimerjev (ne tudi).
Skratka, za zdaj sta obe možnosti pravilni in tu se lahko prevajalec/lektor odloči po svoji presoji, vsekakor pa velike začetnice ne moremo šteti med napake, to je vse, kar bi rada povedala. (pp)

odgovor

AK, žal razlika med vrstnimi in svojilnimi pridevniki ni vedno tako jasna, na pamet mi pade npr. P/pitagorov izrek. Še vedno lahko rečemo, da je to njegov izrek, intelektualna lastnina posameznika. Tako še vedno ostaja veliko nihanj. (P.S. Nekateri (sicer botaniki) celo res zagovarjajo zoisovo zvončnico z veliko.) (Marko Hladnik)

odgovor

Dragi Damjan,
najpomembneje je, da je znotraj knjige, revije, članka, filma način pisanja enoten, pa naj bo z veliko ali z malo. Jaz sem se pač odločila za malo začetnico:
1. malo iz navade, priznam,
2. malo iz razloga, ki ga omenja ak,
3. malo zaradi internega dogovora v uredništvu. Ker v reviji veliko pišejo o zdravju, to pomeni, da se tovrstni izrazi pogosto pojavljajo. Ko smo se odločali, kaj s temi začetnicami (to vprašanje se je seveda pojavilo), je bilo jasno, da je glavno, da so poenotene. Urednica se je odločila, da se posvetuje še s predstavniki medicine. Zdravniki, s katerimi veliko sodelujemo, pravijo, da stroka zagovarja stališče, da bi veljalo te izraze pisati z malo začetnico – čeprav so v isti sapi priznali, da se jim res pogosto samodejno zapiše velika začetnica.
Naposled je padla odločitev, da pišemo z malo.