| razlaga | Med prestavljanjem kanalov sem naletel na ta štos. Na zaslonu je bila skupina debeluhov, ki so skakali v vodo, niso (še) umirali. :)
Morda je šlo za napako v skripti, toda malo možgančkov bi bilo vseeno pametno uporabljati pri prevajanju. Da ne govorim o tem, da so podnapisi kar švigali gor in dol z zaslona. Kakšna babica je po mojem uspela prebrati zgolj besedico ali dve. Upoštevanje tehničnih zakonitosti podnaslavljanja je tej televiziji, ne le dotičnemu prevajalcu, španska vas. (mp) |
| odgovor | Verjetno bolj malo babic gleda to televizijo. :)
Je pa pri športnih programih na račun krajših časov podnapisov bolj pomembno, da je neka informacija podana natančno (ne moreš, recimo, napisati, da je neka košarkarska ekipa le premagala drugo, temveč je treba podati tudi rezultat, kdo je dosegel največ točk, skokov ...), zato so v tem primeru krajši časi upravičeni. In zagotovo ne »švigajo« tako hitro, kot trdiš. :))) (bd) |
| odgovor | Dobro, glede babic se strinjam. :)
Glede časov pa ne. Razumljivo, da so lahko nekoliko krajši kot sicer, ampak če je v dvosekundnem titlu čez 60 znakov, ga živ bog ne more prebrati v celoti. Zato je bolje vsaj malenkostno skrajšati količino besedila (ali podaljšati čase – dve sekundi je v vsakem primeru bolj malo). Gledalec bo prebral vse, ne bo imel občutka, da je zamudil kaj pomembnega in podnapis ne bo zaman zakrival slike na zaslonu. (mp) |