Mladi Indiana Jones: Varljivi demoni (Young Indiana Jones: Demons of Deception), 17. maj 2002, 20.00

izvirnik

a) howitzer (večkrat v filmu)
b) they will shoot you (večkrat v filmu)

prevod

a) howitzer
b) streljali te bodo

razlaga

a) Howitzer pomeni havbica, tj. vrsta artilerijskega orožja s kratko topovsko cevjo in praviloma težkim izstrelkom, namenjena uničevanju bunkerjev in dobro utrjenih ciljev.
b) Razlaga menda ni potrebna.
Toda resnično: pri vseh teh prevodih me nepoznavanje realij pravzaprav ne briga, kar me resnično speče, so v nebo vpijoči hrvatizmi, po katerih resnično ni nobene potrebe. Stvar pa se venomer slabša: od posameznih besed kar k celim sintagmam? No, zdaj mi ostane le še to, da počakam, da bo kdo duhovičil s »klasičnimi romani« (le kaj mislijo s tem?), češ da se tam najdejo tudi take reči ... (Gregor)

odgovor

Res je, da se v največjih delih svetovne književnosti, ki so jih napisali največji mojstri jezika in ponavadi prevedli najbolj mojstrski (ne »mojstrski«) prevajalci, najdejo tudi takšne stvari (recimo hrvatizmi). Recimo Pridi, Hefajste ali Več je vreden zdravnik ko sto navadnih človekov iz Sovretovega prevoda Iliade, a to seveda ne pomeni, da lahko take stvari uporabljamo kar vsevprek, še posebej ne, če ni kaj posebnega že v originalu. Najprej je treba vedeti, kdaj so taki prevodi ustrezni (kar je zelo redko) in kdaj ne, za kar pa je potrebno ogromno jezikovnega znanja. (Igor)

odgovor

Ha! Najprej kratko pojasnilo: »zbodljaj« s tistimi »klasičnimi romani« velja duhovitežu, ki je v eni od nekdanjih tovrstnih razprav nekaj opletal s »klasičnimi romani« ... Kar pa zadeva Iliado, naj Igorju priznam zadetek v črno. Iliada sicer ni ravno roman, je pa ustvarila – med drugim – podlago za nastanek evropskega romana, vendar služi kot dober primer; Sovre, ki je Nestor slovenskih prevajalcev, je v Iliadi skušal ustvariti tisto, česar v slovenskem jeziku do tedaj nismo imeli: model visokega – plemiškega – jezika, in to je skušal ustvariti tudi z rešitvami, kot je npr. Pridi, Hefajste (zvalnik na -e, ki je neslovenski in že zveni grško) ipd. Toda prosim – to je bister, plemenit in izjemno premišljen poskus ustvarjanja delovnega, prevajalskega okolja – tega pa današnjim prevajalcem vprašljivih polizdelkov (to ne leti na vse), v katerih mrgoli napak, ne bom priznal. In le še to: Gantarjev prevod izbranih odlomkov Iliade naj bo dokaz, da je Sovretov pristop v tem primeru že davno presežen. (Gregor)

odgovor

Gregor, napako s howitzerji prostodušno priznam in se vam zahvaljujem, da ste mi razširili topniška obzorja. Kar pa zadeva glagol streljati, vam ni treba brskati po t. i. »klasičnih romanih«, da bi ga našli, temveč bo zadoščalo, da odprete Slovar slovenskega knjižnega jezika in poiščete geslo streljati, kjer boste v geselskem članku pod 1. točko našli razlago ubijati s strelnim orožjem in spremljajočo kolokacijo streljati talce. Brez kvalifikatorja publ., ki v SSKJ pogosto označuje hrvatizme, srbizme in druge slogovno vprašljive -izme. Če vam to še ni dovolj, pogumno pokukajte v najnovejši slovenski pravopis, kjer boste pod omenjenim glagolom prav tako zasledili besedno zvezo streljati talce brez kakršnih koli kvalifikatorjev ali normativnih oznak. (ss)

odgovor

Razlaga in opis ustrezata orožju, imenovanemu možnar, kar potrjuje slika. (Joc)

odgovor

SS, saj Gregor ni trdil, da glagola streljati kot takega (oziroma tega glagola s pomenom ubijati) ni mogoče najti v SSKJ-ju ali Pravopisu oziroma da ima sama slovarska oblika nespodobne kvalifikatorje in normativne oznake, zmotila ga je uporaba glagola (v nedovršnem vidu) v konkretnem kontekstu. Ker torej streljati med drugim pomeni (kot ste nam tudi sami razkrili) ubijati, potem zvezi streljali te bodo ustreza zveza ubijali te bodo. Filma sicer nisem videl, a dvomim, da bi tak prevod ustrezal kontekstu – kljub pogumnemu kukanju v slovarje, pravopise in slovnice. (dd)

odgovor

Za božjo voljo, ss, ali ste premislili to svojo pripombo? Saj se vendar nisem obesil na glagol, pač pa na njegovo vprašljivo rabo v stavku: tudi sam dobro vem, da gre za prehoden glagol, ki ima lahko predmet v akuzativu; ampak – se vam ne zdi, da je vprašljiva izbira sintagme streljali te bodo proti ustrelili te bodo? Vsaj z mojega stališča je tu vprašljiv glagolski vid, ki je v takšni sintagmi netipičen za slovenščino, pravopis gor ali dol. Spet enkrat apeliram na prevajalce in kritike – pravopis in SSKJ ne smeta biti prva in zadnja biblija pišočih ljudi, ker se v njima najde marsikaj, kar s stališča lepe slovenščine ne more biti sprejemljivo. (Gregor)

odgovor

Ja, SS, pravilno ste napisali, da SSKJ navaja primer streljati talce. Ampak to pomeni nedovršno dejanje, ki bo trajalo nekaj časa. Za njegovim pomenom se skriva interpretacija v smislu: Streljali bomo talce – dlje časa, večje število le-teh. Zanima me, kako bi nekdo eno uro streljal tebe. Lahko le strelja nate, za teboj, proti tebi ali pa te preprosto ustreli. Streljali te bodo je brez dvoma hrvatizem. Če ne verjamete, vprašajte lektorja. (jb)

odgovor

Brez zamere, ss, besedna zveza streljati talce je v slovenščini legitimna samo z edninsko odnosnico. Z množinsko – streljati talca – pa je žal lep primer kroatizma oz. srbizma. (IG)

odgovor

ss, zgrešil si poanto. Ne gre za glagol streljati, ampak za obliko, v katero je ta glagol postavljen. Pravilno bi bilo ustrelili te bodo. (Silvija)

odgovor

Imate prav. S streljanjem sem ustrelila mimo. Hvala za pojasnilo.
Gregor: kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen. (ss)

odgovor

Na ja, tale Gregor sigurno ni brez greha, to vam lahko potrdim iz prve roke. Kajti le en Gregor se tako natančno spozna na prevode Gantarja. :) (mkk)