Murphy Brown, 2. december 2001, 21.05

izvirnik

...here on FYI...
...Murph...

prevod

...na Efuajaju...
...Mrf...

razlaga

Upam, da sem pravilno prepisala prevod, kaj je pa prevajalec nameraval doseči z njim, mi ni jasno. Takih je bilo še več (NBC npr. je bil enbisi). Lahko da je minilo že preveč časa od mojih prevajalskih dni in da se ne spoznam več na novo modo. Dvomim, da je »efuajaj« lepše ali bolj slovensko kot FYI ter da je gledalcu, ki sicer ne razume angleško, s tem prevodom kaj povedano. Prevajalca (žal ni bil podpisan pod svoj prevod) prosim za pojasnilo.
Pravzaprav isto velja tudi za prevod imena Murph – Mrf. Ves čas sem imela občutek, da gledam Smrkce (a ni bil tam en Mrf ali Smrf ali kaj že?). Pogosto tudi opažam, da se prevaja »čak« namesto »čakaj«. V mojih časih bi mi lektorica izmerila vročino. In če se prevajalec že odloči za »čak«, zakaj se potem ne odloči še za »mal« namesto »malo«? »Čak malo« pač ni dosledno. Smo moderni ali pa nismo, ne pa nekaj na pol. (Katarina Lavrin)

odgovor

Ob branju nekaterih prevodov in poslušanju vse večjega števila TV in radijskih voditeljev, ki celo na informativnih oddajah kot buldožerji rušijo vsa pravila slovenskega jezika (ki bi jih nacionalka morala gojiti, ne pa prežvečiti in izpljuniti), se mi že pošteno kolca po dobrih starih časih, ko so nas lektorice skoraj na hodniku križale, če po pomoti nismo sklanjali kakšnega doktorja ali imena pred priimkom. So mar ta dekleta pomedli z nacionalke v eni od njihovih spomladanskih generalnih čistk? (Vesna)

odgovor

Začelo se je s pejd in končalo z Mrf ... Verjamem, da bi bil prevajalec rad dosleden in ker je pač začel s pogovornim zapisovanjem, se je ujel v zanko te doslednosti. Tak prevod je nesprejemljiv, ker zmoti gledalčevo pozornost. Enostavno preveč bode v oči. Ko na ekranu zagledam Mrf, od začudenja naslednjih treh podnapisov sploh ne morem prebrati. Ni pa mi do tega, da bi se takih prevodov sčasoma navadil, ker v njih ne vidim smisla. Sicer pa gre za zelo zanimivo temo in lepo bi bilo, če bi se oglasil še kdo. Morda celo prevajalec sam in nas prepričal v nujnost takega načina prevajanja. Da bomo končno polemizirali o pametni temi, ne pa o SUV-ih in paraketkah. (Miha)

odgovor

Tudi mene pri nadaljevanki Murphy Brown že dolgo motijo ti čudni prevodi. Recimo snoči. Kolikor vem, je pravilno sinoči. Ne vem pa, kaj je to z Mrf in Efuajaj, ampak sem nekaj podobnega opazila v drugih oddajah na nacionalki. Namreč fonetično so začeli zapisovati tuja (angleška sicer še ne) imena, pa tudi sklanjajo jih zelo čudno. Recimo, da je Al-Kajda še v redu (težko je pač zapisati sicer arabsko ime v slovenščini), ampak bi človek potem pričakoval, da bi šlo za samostalnik ženskega spola, ki bi se čisto lepo sklanjal po 1. ženski sklanjatvi in bi se stvar v 2. sklonu glasila Al-Kajde, ne pa Al-Kajdeja. Gre mogoče za eno genialnih pravil novega pravopisa? (br)

odgovor

Prevajalec se oglasi: prevod je odziv na najnovejšo izdajo pravopisa. O neumnostih in nedoslednostih v njej ne nameravam razpravljati tukaj, glede moje lastne (ne)doslednosti pa tudi samo tole: poišči v slovarju pa pravopisu gesli čak pa pejd/pejt (mal se najde malo težje); zapis Mrf(i) nima zveze s pogovornostjo, ampak je odvod nove mode (z Monetem, Monetev - če že, kje je j in koliko časa nas bo ta zapis motil, preden se bomo navadili nanj?). (Aljoša Dobovišek)

odgovor

Samo kratko vprašanje za prevajalca: ali niso pogovorni izrazi že po imenu namenjeni pogovoru, ne pa zapisovanju? Kdor je navajen brati knjižna besedila, ga lahko vsaka drugače (pogovorno) zapisana beseda zmoti ... (Matjaž Potrč)

odgovor

Ne spadam med tiste, ki bi za vsako ceno zahtevali knjižni jezik v prevodu, mislim pa, da je uporaba pogovornih ali slengovskih izrazov primerna tam, kjer je tudi izvirni jezik izrazito pogovorni oziroma slengovski in ga je treba ustrezno prevesti. Tak prevod je sprejemljiv edino takrat, ko ima svojo funkcijo. V Murphy Brown pa nisem zasledila jezika, ki bi odstopal od povprečne angleščine, pa sem videla skoraj vse dele, ki jih je predvajala naša televizija.
Glede pravopisa pa tole ... žal ne sledi življenju jezika, ampak nam vsake toliko časa naprti nova pravila, ki si jih v lastno slavo (ali razvpitost) izmišljuje peščica ljudi. Morda se kdo ne bo strinjal z mano in prav je tako, če se že gremo demokracijo.
Ampak tako tisti, ki nam pravopisne novotarije ne dišijo, kot tisti, ki jih pozdravljajo, smo (pa če nam je prav ali ne) vezani na ta pravopis, v katerem zagotovo ni napisano samo pejd, ampak tudi pojdi. Od prevajalčeve zdrave pameti pa je odvisno, katerega od obeh izrazov bo izbral. In seveda od znanja, ki je potrebno za ta posel, del znanja pa je tudi razumeti duh jezika, ki ga prevajaš, ne samo besede, ki jih lahko poiščeš v slovarju ali pravopisu.
Jutri si bom vzela čas in šla pobrskat po novem pravopisu, da vidim, če bomo res v prihodnje še gledali Mrfi Braun na teveju. Morda pa bomo raje na sienenu, ki oddaja iz zedea (ali pa zedeaja oziroma zedeaje?!?!?!) spremljali poročila o srečanju opeka in ugotavljali, ali bo nafta še dovolj poceni, da se bomo lahko vozili v svojem beemveju, ali pa bi bilo bolje, če bi sinu sunili njegovega beemiksa – vsekakor ga bo televizijski prevajalec laže parkiral pred ertevejem. (Vesna)

odgovor

Še moj par stotinov.
Že dolgo časa obupujem nad očitno slovničnim pravilom, da se tuja imena (predvsem tista, ki v originalu niso pisana z latinično pisavo, pa tudi nekatera, ki so) v slovenščini pišejo po načelu »piši kot govoriš«. Ali bolje rečeno, »piši približno tako, kot govoriš«, ker pač v vsakdanjem pisanju ne uporabljamo vseh posebnih znakov za različne glasove, ampak samo teh naših 25 ali kolikor pač že imamo črk.
Nisem čisto prepričan, kdaj so naši slavisti prišli na to zamisel, precej časa pa sem mislil, da je to, vsaj pri pisanju v časopisih, predvsem posledica Tanjugovih novic.
Kakorkoli že, logični naslednji korak je, da to načelo ne velja samo za arabska, indijska in kitajska imena, ampak za vsa. In potem smo pri Mrfi Bravn.
In kaj je pravzaprav narobe s takšnim pisanjem?
Dve težavi sta – ker pisanje izgovarjave ni standardizirano, nihče ne more natančno vedeti, kako naj kaj napiše. Kar lepo vidimo zadnje čase pri pisanju razvpite Al Kajde, ki jo vsak (lektor) piše po svoje.
Še precej huje pa je, da je nasprotna pot – iz slovenščine v original – skoraj povsem nemogoča. Nikakor namreč ne moremo ugotoviti, kako naj, recimo, Al Kajdo, napišemo, da bi nas razumel na primer Anglež ali Francoz.
Rešitev je seveda zelo enostavna – vsak jezik, ki kaj da nase, ima namreč uradno prečrkovanje v latinični zapis. In zakaj bi potem tega ne upoštevali? (Nikolaj)

odgovor

Da ne govorimo o cvetkah, kot so Medlin Olbrajt za našo znano Madeline, pa o Džimu in ne Jimu. Če se že gremo novo modo, bi pa napisali kar Đim, bi bilo lažje. Sicer bi se pa lahko prevajalec podpisal pod svojo mojstrovino. (Maja)

odgovor

Aljoša, ali to pomeni, da so tvoji prevodi tvoj način protesta proti novemu pravopisu? Če je Mrf odvod nove mode, kot sam praviš, zakaj bi jo potem upošteval, to novo modo namreč, če se z njo ne strinjaš? Zakaj bi se navajali na prebliske peščice sestavljavcev pravopisa, ki ne jebejo živega jezika? Oziroma zapisovanja besed v tem primeru. A je kdo sploh koga vprašal, a so se sploh zgodili kakšni posveti med slavisti, preden so uvedli tako korenite spremembe? Kolikor vem, se je vse zgodilo med omenjeno peščico ljudi – med bogovi jezika. (Miha)

odgovor

Z zapisovanjem tujih imen je res lahko križ. Ampak vsaj doslej (z izjemo zadnjega leta ali dveh) ni bilo videti, da bi nam imena, v izvirniku napisana v latinici, delala preglavice. Washington ni bil Vašington, Chopin ni bil Šopen ... pa smo vsi preživeli. Tako kot večina zahodnjakov, ki si lomi jezike in poskuša naša imena vsaj približno pravilno zapisati in izgovoriti (z opuščanjem šumnikov, ker jih na tipkovnici preprosto nimajo). Za božjo voljo, zakaj moramo po dolgih letih, ko je bilo vse normalno, kar naenkrat vse postaviti na glavo? Glasno smo se krohotali Hrvatom na račun njihovih »zrakomlatov«, sami pa nismo nič boljši, kot kaže. Glede prepisa bolj zapletenih imen v latinico tudi doslej ni bilo neke doslednosti, poglejmo samo kitajska imena, ki se tudi v latinici pišejo precej drugače, kot se izgovorijo. Mar ne bi bilo preprosto, če bi imena, ki so v izvirniku v latinici, pustili taka, kot so (kot doslej), za ruska, kitajska, arabska in še kakšna imena pa naj samozvani pravopisni bogovi staknejo glave, se dogovorijo za pravi način pisanja vsakega imena in svojo pogruntavščino objavijo v Delu ali pa zaradi mene tudi v Uradnem listu. Da bomo vsi vedeli, kako naj pišemo in bo končno mir.
Tako, toliko iz mojega piskrčka. Naslednja dva tedna pa z veseljem ne bom gledala televizije, da si odpočijem od takih prevajalskih cvetk. Doma me itak čaka na pol narejen Gospodar prstanov. :)) (Vesna)

odgovor

Prevajalec trdi, da je prevod odziv na najnovejšo izdajo pravopisa. To seveda ni res. Že od nekdaj lahko v prevodih serije Murphy Brown gledamo cvetke tipa: pejd, čak, mal ...
Prevajalec naj svoje pomisleke glede pravopisa rešuje neposredno z njegovimi pisci, ne pa preko tisočev gledalcev, ki bi si radi ogledali humoristično nanizanko. (mk)

odgovor

Res škoda, da se kritiki rajt-ez-wan-spiksovskih zapisov lastnih imen ob že sicer smešni nanizanki niste zmogli nasmejati še tem. Mogoče bi vam ob večji odprtosti lahko kapnilo, da toliko tovrstnih zapisov ni naključje, ampak je želel prevajalec kaj sporočiti. (Sicer ne vem, ampak če se prevajalec dejansko ni podpisal, potem je tudi to vredno manjše kritike). (Bronski)

odgovor

Ne samo o pravopisu, tudi o vsaki besedi iz prevoda in o prevajalskih načelih nasploh ne bom razpravljal tukaj. Tokrat odgovorim na zadnja vprašanja, ki sem jih še videl na strani in ki me količkaj zadevajo, in neham.
Snoči je pravilno.
Pogovorni izrazi so namenjeni pogovoru in zapisovanju. Navada je železna srajca, ampak če se jo že spravljamo prat, oblecimo čisto (glej še pozneje – Monet). V opombah k besedilu nanizanke je največ ravno oznak »slang« pa »colloquial«.
Prevajalčeva zdrava pamet je diskutabilna reč, del znanja (vsakega govorca in pisca, ne samo prevajalca) pa sklanjanje besede duh.
Džim je lažje kakor Đim. Tudi mojstrovine so lahko anonimne.
Prevod je bil odziv na novi pravopis, ne pravim protest. Moji siceršnji prevodi niso. Novo modo, s katere nedoslednostjo se ne strinjam, sem pač opral do konca: boljši kakor Monetev je Monetjev, še boljši pa Monejev. (Aljoša Dobovišek)

odgovor

Kakorkoli je hotel/ni hotel prevajalec sporočiti, je dejstvo, da je take prevode bistveno težje brati. Če vidiš v podnapisu FYI ali pa IBM, se s tem ne boš preveč ubadal in dolgo procesiral v glavi, medtem ko efvajaj ali pa ajbiem zahteva določen čas, da to sploh dešifriraš. Tu ne gre za odprtost ali zaprtost, temveč zgolj za zaviranje tekočega branja podnapisov. (Ankh)

odgovor

Kolikor vem, Angleži rečejo Al-Qaeda, Francozi pa Al-Qaida. Aja, pa Ladnov Bine je v Franciji Oussama ben Laden. (U)

odgovor

Za zmedo glede zapisovanja oz. sklanjanja zloglasne bin Ladnove organizacije (pa tudi marsikatere druge arabske besede) so najbrž najprej krivi različni zapisi raznih novinarskih agencij različnih jezikov, ki jih slovenski novinarji, ki se seveda ne morejo spoznati na arabščino, približno »prevedejo« v slovenščino. Toda vsekakor je treba upoštevati, da je zapis arabskih imen v npr. angleščini prilagojen izgovarjavi. Tako bi se po mojem mnenju fonetični zapis v slovenščini glasil nekako »El-Kajde«, zato tudi v rodilniku »El-Kajdeja«. Ob tem, da arabščina ni en jezik in se ga zato bere oz. izgovarja na mnogo različnih načinov. (Igor)

odgovor

No ja. Če smo vedno tuja imena pisali več ali manj v originalu (vsaj angleška), ne vem ,zakaj bi to bilo treba sedaj spremeniti. Smo po mojem pač bolj vajeni videti IBM kot ajbiem. Pa tudi glede onih pejd in podobnih: že res, da se tako reče v pogovornem jeziku, ampak le v okolici Ljubljane. In če gledam slovenski kanal in ne TV Pike, bi bilo lepo brati tudi slovenščino. Prihajam iz skrajnega severovzhodnega dela Slovenije, in če bi jaz na televiziji opletal s kakimi rašoškami ipd., bi me po mojem kar hitro razčetverili. (Fredi)

odgovor

Še dobro, da Al-Joško ni prevedel Mrfi Rjavec, Džim Številčnica, Frenk Vodnjak in Plutovinasti zamašek Šervud. (Urša)