Mobilni telefon Sendo S200

izvirnik

Correct!

prevod

Popravi!

razlaga

Ko uporabnik vnese kodo PIN, mu telefon sporoči, da je vnesel pravilno šifro (Correct!), torej bi v slovenščini moralo pisati Pravilno!. Prevajalec je očitno sklepal, da gre za velelnik, nihče pa ni preveril njegovega dela. (Igor Harb)

odgovor

Prevajalci zaslonskih besedil za mobilne telefone pogosto ne dobijo (dobimo) nobenega konteksta, ampak samo seznam posameznih besed in navodilo »Prevedi!« Naročniki se torej tudi sami ne zavedajo, da to ni vedno mogoče. Prevajalec pa potem ugiba po svoji najboljši presoji. (Nika H. E.)

odgovor

Prevajalec ne bi smel nikoli ugibati! Nikoli! Če ni gotov, naj zahteva pojasnilo, preveri celoto in šele nato ugotovi, ali posamezen pasus »paše« vanjo. Zato pa najdemo v trgovinah na tujih izdelkih take prevode, da se človeku ježijo lasje. Ali pa npr. prevajalec ugotovi, da so esesovci imeli na uniformah za simbol runo, namesto starogermanskih pismenk (rune). Jaz seveda čisto verjamem, da so pozimi nosili na ovratnikih tudi ovčje krzno (runo)! Če prevajalec ni gotov in sam ne razume, kaj prevaja, naj se ne loti. Ni vsak za vse ... (Nataša Peternel)

odgovor

A denar je denar. Kdor prevaja, prevaja zato, da zasluži. In zelo redki so (če sploh obstajajo) prevajalci, ki bi zavrnili prevod, ker se nanj ne spoznajo. Poleg tega pa to ni nobeno zagotovilo, da ne bo naročila dobil še slabši prevajalec. Odgovornost je torej predvsem na strani naročnika, prevajalec pa bi se moral le truditi, da dobi dovolj informacij, da mu ni treba ugibati. (Igor)

odgovor

Ena večjih napak prevajalcev je, da ne znajo reči ne, ter razmišljanje v smislu »denar je denar«. Ne glede na to, kako dober prevajalec si, vsega vendarle ne moreš prevesti, bodisi zaradi nepoznavanja ali pa zaradi takih pomanjkljivosti, kot so omenjene zgoraj. Seveda obstajajo taki, ki zavrnejo prevod, če se na stvar ne spoznajo, pa zato še niso slabi prevajalci. Ugibanje vsekakor ne pride v poštev. (pb)

odgovor

Mislim, da v navedenem primeru ni šlo toliko za prevajalčevo nepoznavanje področja, kot za to, da (iz kakršnegakoli razloga že) ni vedel, v kakšen kontekst (meni na telefonu) navedeni ukaz spada. Zaradi specifike zaslonskih besedil pri tem prevajanju najpogosteje prihaja prav do slovničnih nepravilnosti ali do nelogičnosti. Okoliščine prevajanja niso vedno idealne, in tudi še tako dober prevajalec nima vedno neomejeno časa za razčiščevanje stvari z naročnikom. Se pa strinjam, da gre pri prevodnih napakah lahko pogosto tudi za čisto površnost. Ali pa naročnik najde prevajalca, ki mu ne bo treba plačati polne tarife ... (Nika H. E.)

odgovor

Obstaja tudi možnost, da se ena beseda pojavi v dveh ali več pomenih, prevajalsko orodje pa dopušča le prevod 1:1. Pri prevajanju tehnične dokumentacije to ni redek pojav. S to problematiko se srečujem vsak dan, si pulim lase, težim avtorjem izvirnikov, pa ne pomaga. Kako naj ameriškemu avtorju razložim, da imamo 6 sklonov, pri prevodu v hrvaščino celo 7, prevod pa mi pogosto dopušča samo nominativ. Ali pa moram ročno v kakšni zbirki podatkov popravljati vse primere, ki se razlikujejo od najbolj pogostega (in seveda vedeti, v katerem kontekstu se bo pojavil vsak izmed njih).
Glede izvirnega primera tukaj pa še to: Glede na klicaj, ne gre zameriti prevajalcu, da je sklepal, da gre za velelnik. Dopuščam tudi možnost, da je želel izvedeti pravi kontekst, pa mu tudi naročnik ni mogel dati informacije o izvirniku. Ali pa se mu je viselo dol. Naročniku namreč. Včasih je težko (celo nemogoče) priti do nekoga, ki a) ve, za kaj gre, in b) ga briga, kakšen bo prevod. (Slaven Kalebić)