Vedno priča, nikoli nevesta (27 Dresses), kino

izvirnik

bridesmaid

prevod

priča

razlaga

Bridesmaid je nevestina družica, pa so v filmu to vztrajno prevajali v pričo. (nb)

odgovor

Sicer drži, ampak ta družica je v naš prostor približno tako na silo »presajena« kot valentinovo in podobne ameriške navade. A če best man prevedemo kot ženinova priča, je pa v redu? (kl)

odgovor

Družica ni tako zelo na silo presajena k nam. V nekaterih krajih pri nas je že stara navada, da ima nevesta pričo in družico, s tem da ima družica prav točno določeno funkcijo, ki ima seveda bolj malo zveze z ameriškim cirkusom. Kako vem? Ker sem na eni poroki v okolici Ptuja pokasirala precej »mater, si butasta« pogledov, ko sem vprašala, zakaj pred oltarjem stoji pet ljudi. (Vesna)

odgovor

Ta prevod je tudi mene zbodel. Filma sicer (še) nisem videla, vendar se pridružujem mnenju, da bridesmaid v slovenščino običajno ne prevajamo kot priča, temveč kot družica. Nevesta ima (vsaj v ameriškem okolju) običajno nekaj družic (torej bridesmaids, ki so njene prijateljice, sošolke, sestrične ...) ena izmed njih pa je t. i. Maid of Honour ali Matron of honour, če je poročena (običajno je to nevestina sestra, sorodnica, prijateljica, ki ji je res zelo blizu), in ta ima še dodatne dolžnosti, ki jih druga dekleta nimajo. Zato vsaj jaz Maid of honour zmeraj prevajam kot pričo, bridesmaids pa kot družice.
Glede na prvi odgovor pa bi samo rada poudarila, da družice nikakor niso ameriška pogruntavščina, »na silo presajena v naše okolje«, saj izvirajo iz Rimskega cesarstva in jih tudi v Sloveniji poznamo že kar nekaj časa. Glede primerjave z best man pa samo toliko: tudi ženin si v ameriškem okolju izbere več prijateljev, ki mu pri poroki stojijo ob strani, in ti se imenujejo groomsmen, eden izmed njih ima posebne dolžnosti (podobno kot Maid of Honour) in ga imenujemo best man ter ga v slovenščino potem prevajamo kot ženinova priča. (es)

odgovor

SSKJ: etnološko: družica: dekle, ki spremlja nevesto (ženina) k poroki; drug: ženinov (nevestin) spremljevalec k poroki. Torej ne moremo govoriti o tem, da je družica na silo presajena v naš prostor. Res pa je, da pri ženinu navadno govorimo o priči, čeprav je izraz drug (pogojno starinska?) slovenska oznaka za tovariša, prijatelja (mladostni drug, Prešernovo drugovanje s Čopom itd.). Družica je torej povsem na mestu. Ne vem, zakaj bi se morali izogibati starim, lepim, pomensko polnim slovenskim besedam zgolj zato, ker za nekatera ušesa pač niso moderne. (Nataša Peternel)