Jennifer Weiner: V njenih čevljih (In Her Shoes), roman

razlaga

Brez komentarja:
Maggie je zaprla predal in se pomaknila naprej k, kar bo gotovo, depresivnemu področju Rosine omare.
/…/ in strmel v žensko, katere obraza ni prepoznal. »Mavis Gold,« je ženska priskrbela.
Še veš, da igramo s Tampo in ne pa gremo tja?
In v letih svojega deklištva je najraje plavala, ko je bila mlada ženska.
Obžalujem, da sta mi moji vnukinji izgubljeni.
Rjave oči te punce, /…/ in njene roke in celo, nekako, njena ključnica so bili vsi Carolinini.
/…/ in seksi spodnjo perilo /…/
Ni to, tako, najslabša slika na svetu?
Stara je bila skoraj 30 let, zaboga, in še vedno brez vloge v njeno korist /…/.
Simon jo je dražil, kot navadno, in bil je zabaven, kot navadno, vendar še vedno ni zvenel čisto tako kot on sam.
Kako so videti »slovenski if stavki«:
Slučajni mimoidoči sploh ne bi vedel, da je kdo tukaj, razen če je natančno vedel, kam pogledati in kaj iskati. Aha, drugi tip: would + infinitive v glavnem stavku in past simple v odvisniku.
Če bi lahko preživela Princeton, če bi lahko sedela v zadnji vrsti /…/ in dejansko sledila, kar so učili, ali ni to pomenilo, da je tudi ona pametna? Hmmm, kakšen mixed type?
Angleška slovenščina:
Popolnoma drugačno prebivalstvo /…/ se je premikalo po ulicah in vogalih mesta, katerega ni še nikoli niti poznala, kljub letom na pravni fakulteti in letom v pravnem podjetju. Kaj pri dobrem bogu bi naj pomenilo to??? Seveda gre za: ki ga sploh (ali: v resnici sploh) ni poznala.
Prepričanje zastopstva /…/ je bilo, da je bil dim rezultat tega, da je stranka vozila bentleya s spuščeno ročno zavoro. (z zategnjeno)
Rose je morala Simonu Steinu priznati to – če ni bil vztrajen, ni bil nič. (Če nič drugega, je bil vsaj vztrajen.)
Nastopil je zgodnji nerodni trenutek /…/. (Nastopil je trenutek začetne zadrege.)
Vsega, kar je vedela o starih ljudeh, se je naučila na televiziji, večinoma v reklamah, ki so ji povedale, da imajo visok krvni sladkor in pretirano aktivne mehurje in so potrebovali stikala v sili, ki so jih pritisnili, ko so padli in se niso mogli pobrati. (neustrezna raba preteklika)
Po dveh tretjinah sem prenehala brati. Res pa je, da tudi sama zgodba (vsaj zame) ni kaj prida. In enostavno ni bilo vredno zaradi vsebine prenašati oblike. (ak)

dodatek

Po nekaj zelo stresnih mesecih sem si zaželela poslati možgane na pašo in vzela v roke dotično knjigo. Vedela sem, da gre za lahko čtivo, ampak prevod je dobesedno žaljiv za še tako nezahtevnega bralca. Tako me je pogrelo, da sem uredniku založbe poslala e-pošto in celo prejela odgovor. Ta je šele nevreden komentarja! Urednik je to skrpucalo opravičeval z lovljenjem rokov in navedel, da v takih primerih kakšno besedilo zaupajo mlajšim oz. manj izkušenim prevajalcem. Kaj pa je pomenilo ime v kolofonu ob vrstici »jezikovni pregled«? Odgovor me ni prepričal. Sama sem knjigo prebrala do konca. Najbrž imam nenavaden smisel za humor, ker sem se parkrat začela tako krohotati, da so domači mislili, da bo konec z mano. (ir1)

mnenje

Žalostno je to, da je knjiga med zelo branimi. Če sodim po knjižnični izposoji. (mk)

mnenje

Kriza, ne? Glavno, da je urednik izpolnil normo. Očitno nekaterim ni jasno, da sramota itd. ob izidu bedno prevedene in nelektorirane knjige ostane za vedno (in jo vidi vsa Slovenija), medtem ko se da glede rokov vse dogovoriti ... (sg)

mnenje

Ampak ali ne bi po logiki lovljenja rokov raje dali prevajati nekomu, ki bo zadevo prevedel hitreje (= nekomu z izkušnjami)?
Upam, da se bo kmalu v tej smeri kaj premaknilo, ker je počasi vedno več prevodov popolnoma neprebavljivih. Sicer pa si ne predstavljam, kaj bi se moralo zgoditi za izboljšanje. Revolt potrošnikov? Prevajalcev? (aš)

mnenje

Dobri prevajalci z izkušnjami običajno ne prevajajo knjig (predvsem tega »lažjega« čtiva), ker so ti prevodi blazno slabo plačani in lahko s kakšnimi drugimi prevodi zaslužijo veliko več ter pri tem porabijo veliko manj časa. Mislim, da od t. i. dobrih prevajalcev tovrstne romane prevaja samo še nekaj zanesenjakov, ki jim je to delo všeč in ki radi prebedijo večino noči, saj so roki sorazmerno kratki, podnevi pa morajo zaslužiti še kakšen evro za položnice. Sicer pa imam občutek, da se s prevajanjem knjig pri nas kalijo prevajalci začetniki, preden si najdejo boljše plačana dela. Rešitev? Zavest, da prevod knjige ostane za vedno in bi se tega dela zato morali lotevati najbolj in ne najmanj izkušeni. Ter seveda primerno plačilo za dobro opravljeno delo. (es)

mnenje

Meni se vseeno ob takem primeru zazdi, da tak prevod kar težko prihaja iz roke Slovenca ali Slovenke. Velikokrat se zgodi, da prevaja nekdo, ki je nekoč bil v Ameriki in zdaj »ful obvlada angleško«, še večkrat pa tak prevod naredi kak popotnik iz tamkajšnje dežele, ki se je pač zataknil pri nas ... Slovenščina (ki je, mimogrede, velikokrat težja od drugih jezikov) je tudi zaradi tega mnogokrat tako razmesarjena. (mk)

mnenje

Ne morem se strinjati z mk; videla sem že veliko prevodov, ki so jih opravili slovenski »prevajalci« – popotnik, ki se »zatakne« pri nas, težko obvlada toliko slovenščine, da bi lahko prevajal leposlovje, četudi v tako razmesarjenem jeziku ... žal slovenski jezik mesarijo ravno naši prevajalci – tisti neizkušeni in začetniki. Ni skrivnost, da današnja, tudi malo starejša mladina materni jezik na splošno precej slabo obvlada, ko je treba kaj napisati, kar lahko (po)trdim iz lastnih pedagoških izkušenj. (vm)

odgovor

Jaz pa se po eni strani lahko strinjam, saj tudi sama poznam par Američanov, ki nimajo izobrazbe na jezikovnem področju, pa kljub temu pri nas opravljajo prevajalska dela, tudi prevode v slovenščino na odgovornih področjih. Ta skropucala potem prečistijo lektorji, da so besedila potem razumljiva in berljiva. Mislim pa, da za to knjigo to ne drži, čeprav se to, kar je omenil/a mk, dogaja na veliko. (kž)

pripomba

Da bi se kdo spomnil in pogledal, kdo je prevajalec, pa ne? P. P., po Cobissu sodeč je bil to njen prvi ali drugi prevedeni roman. (Nikolaj)

odgovor

To je bila prva stvar, ki sem jo storila, ampak sem se odločila, da ne bom napisala imena na Mojstra. V tem primeru se mi zdi, da pol sramote nosi lektor-ica – močno dvomim, da je sploh prebral-a prevod. (kž)