Mesto greha (Sins of the City), 22. september 2001, 17.20

izvirnik

... her skin, her breast ... (približno)

prevod

... njena koža, njene grudi ...

razlaga

Breast – prevod grudi? Tako pa kljub vsemu ne gre ... (Gregor Pobežin)

odgovor

Oddaje sicer nisem gledal, tako da ne poznam časovnega okvirja, v katerem se dogaja, ampak z besedo grudi ni čisto nič narobe. Vsaj za tiste ne, ki so kdaj brali klasične romane. (Denis)

odgovor

V klasičnih romanih (tistih starejšega datuma), je gotovo najti tudi besedo grudi. Načitanemu Denisu dam prav. Oddaja se je dogajala v današnjem času in arhaiziranje v prevodu ni imelo kaj početi. Kar pa zadeva (ne)upravičenost besede grudi, je splošna tendenca slovenskega jezika, da se izogiba kroatizmom, germanizmom, ipd. – če je le mogoče. Sam sem sicer proti purizmu v jeziku, vendar sem tudi proti rabi besed, ki sodijo kvečjemu še v arahični besednjak. In – da ne bo pomote – beseda grudi je danes popolnoma označljiva z oznako »kroatizem«. (Gregor Pobežin)

odgovor

Mogoče res ni bil najboljši prevod, ampak besedo grudi označiti za hrvatizem, se mi pa ne zdi primerno. Če pogledaš v slovar SKJ, boš videl, da ima ta beseda kot stilno oznako zapisano le, da gre za knjižno besedo, ne pa za arhaizem ali hrvatizem. (Klemen Košir)

odgovor

Še zadnjič, preden se umaknem iz te razprave: večja avtoriteta kakor SSKJ je za določanje izvora besede Slovenski etimološki slovar (pa ne samo Bezlajev, temveč danes predvsem Snojev). Tam jasno piše, kako in kaj glede besede grudi, ter o njenem hrvaškem izvoru.
Meni osebno SSKJ ne predstavlja edine zveličavne avtoritete, po kateri se lahko zgledujem, ker je to hitro varljivo in ker se za – v knjižni slovenščini – neprimerne izkažejo tudi besede, ki so, kadar jih bolje pretehtamo, tujega izvora. Tega me je skušala navaditi vrsta profesorjev tako na gimnaziji kakor tudi potem na fakulteti – in dam jim prav.
Zdaj pa k prevodu. Že ob Denisovi povsem neumestni repliki (da, bral sem klasične romane) mi je postalo žal, da sem se sploh oglasil. Vem, kako težko je prevajanje/podnaslavljanje in kapo dol vsakemu dobremu prevajalcu. Zato prevajalke konkretne nanizanke ne kritiziram, saj tudi nanizanke ne spremljam. Če je šlo za spodrsljaj, prav, če je bil prevod premišljen, tudi prav. Vendar to ne spremeni edinega preprostega dejstva, ki dve repliki na mojo opazko napravi rahlo groteskni: beseda grudi je hrvaškega izvora, in kljub njeni nekoč razširjeni rabi je danes njeno mesto kvečjemu v kaki sintagmi ali v pesniškem jeziku – pa še tam mora biti zelo pretehtano, zakaj jo uporabiti namesto prsi. Beseda izgled je germanizem (=aussehen) in ne vidim razloga, da bi jo rabil, ko pa imam na voljo videz. Itd. Je pa res: jezik je naše izredno komunikacijsko orodje in edinstven vzvod za osebno podobo posameznika. Kar se tega tiče, lahko kdorkoli govori tudi v slovenščini Trubarjevega časa ali piše v bohoričici. Meni je prav. QED. (Gregor Pobežin)