Sprotnim obvestilom o vseh novostih na Mojstru prevodov lahko sledite tu:
Sledi nam na Twitterju!
Poznate kotiček za filmske »haklce«, težavice in zagate, nasvete in predloge?
Včlanite se v skupino slovenskih prevajalcev, oglejte pa si tudi Forum prevajalcev.
 

Moje mnenje na naslednje odkritje:

TV Slovenija 1

Najini mostovi (The Bridges of Madison County), 25. december 2002, 20.05

izvirnik

world citizen

prevod

državljan sveta

razlaga

Iz konteksta je bilo moč razbrati, da je govora o svetovljanu.
Poleg tega se ne bi strinjal s prevodom the other dayoni dan, saj po slovensko navadno rečemo zadnjič. Naslednja pripomba pa leti na prevod byena svidenje, saj bi bilo bolj realno, da se ljubimca ob koncu telefonskega pogovora pozdravita manj uradno, npr. adijo. (D. Cekić)

odgovor

Ojej, D. Cekić, kako smo pikolovski, in to kar v prazno. Oni dan je prav lepa fraza, ki je morda malo arhaična, ampak nič neslovenska. Če si malce zadržan gospod/gospa srednjih let, pa lahko tudi ljubimcu rečeš nasvidenje. Ne rečejo vsi adijo. Nekateri, recimo, še zdaj uporabljajo zbogom. In to s svojimi bližnjimi. Pa kaj? Državljan sveta je mogoče malo okoren, ampak narobe ni pa z njim čisto nič. Za svetovljana pa (vsaj tako, kot besedo uporabljamo mi) namreč sploh ni nujno, da je prepotoval vse celine, ampak mora biti predvsem široko razgledan. (Robert Fajdiga)

odgovor

Opravičujem se zaradi pikolovstva – ni bilo namerno. Ljudje smo pač različni. Nekateri to internetno stran jemljemo kot konstruktivno, kot podlago za izražanje in izmenjavo mnenj, in ne samo kot leglo začetniških napak in zmot.
Poleg tega so različni naši pogledi glede načina prevajanja. Sam sem namreč mnenja, da razni arhaični in nevsakdanji izrazi delajo zmešnjavo v jeziku, ki s tem za mnoge postane okoren. Zato zagovarjam uporabo pogovornih izrazov iz vsakdanjega življenja, saj je ljudstvo tisto, ki jezik oblikuje. Pa tudi pogovori v originalih navadno potekajo na podobnem nivoju. (D. Cekić)

odgovor

Žal se ne morem strinjati s trditvijo, da uporaba nevsakdanjih, napol pozabljenih izrazov dela jezik okoren in povzroča zmesnjavo. Jezik se s tem bogati, izrazi se ne pozabijo, več je odtenkov ... škoda je zavreči pristno slovensko besedo, ker je že na robu uporabe v vsakdanjem jeziku. Raje jo obudimo, da se bo uporabljala večkrat – marsikdaj se da ravno s to določeno besedo izraziti natanko tisto, kar želimo. Pa da ne bo napačnega razumevanja, nekatere besede in izrazi so res arhaizmi in historizmi, toda oni dan in še marsikaj drugega zagotovo ne. Seveda prevodi filmov niso najpomembnejši poligon za take stvari, pa vendarle. (Marko Hladnik)

odgovor

No, kot kaže nisem bil dovolj jasen. Govoril sem o pogovornem jeziku v prevodih filmov in nadaljevank, kjer se mi pač omenjeni izrazi ne zdijo primerni. Sicer pa se strinjam z g. Hladnikom glede bogatenja jezika v literaturi. (D. Cekić)


Moje mnenje: 
Moje ime in priimek: 
Moj e-naslov: 
Želim ostati anonimen(a): da ne
Če želite ostati anonimni, bomo ob prispevku objavili le začetnici vašega imena in priimka. Kljub temu vas prosimo, da tudi v tem primeru vpišete svoje ime in priimek ter elektronski naslov. Hvala.

© 1997–2011 MojsteR
Oblikovanje: IK design
Gosti: (T)Media