Sprotnim obvestilom o vseh novostih na Mojstru prevodov lahko sledite tu:![]() Poznate kotiček za filmske »haklce«, težavice in zagate, nasvete in predloge? Včlanite se v skupino slovenskih prevajalcev, oglejte pa si tudi Forum prevajalcev. |
Moje mnenje na naslednje odkritje: |
South Park, 3. maj 2002, 22.15 | ||
izvirnik | a Jew scout | |
prevod | židovski tabornik | |
razlaga | Kolikor so meni jasni odnosi med enimi in drugimi: pravilneje bi bilo skavt, ker naj bi bili to (vsaj v Sloveniji, v angleščini se očitno ista beseda uporablja za oboje) taborniki, ki delujejo v okviru cerkvenih organizacij in pri katerih ima pomemben del njihovih dejavnosti religiozne vsebine. Epizoda je govorila o slednjih. (Toni Kosec) | |
odgovor | Pravilno je judovski. Žid je namreč, po mnenju Judov, slabšalna oznaka njihove narodnosti. (Nikolaj) | |
odgovor | Mimogrede: v Književnih listih v Delu (ponedeljek, 29. 4.) je bila prav na temo, ali se prav reče Žid ali Jud, zanimiva razprava, ki jo priporočam vsem, ki bi jih to morda zanimalo! (Gregor) | |
odgovor | Hast du deine Papiere, Jude? V redu, kakor hočejo ... Čeprav se mi to ne zdi preveč smiselno, če je to »novo« imenovanje kakorkoli v zvezi s holokavstom. (Ne me obtožiti antisemitizma, prav?) (Toni Kosec) | |
odgovor | Ne, to »novo« imenovanje ne more imeti nič opraviti s holokavstom; povezava izraza Jud s holokavstom je sicer v zgodovinskem smislu popolnoma jasna in implicitna. Ne glede na razprave v Književnih listih, ki so zvenele naravnost bombastično in kar pretirano znanstveno (s kopico utemeljitev, ki so bile po mojem mnenju mestoma popolnoma »brez veze«), je to predvsem problematika sprejemanja izgovarjave. Kar se tega tiče, je po mojem (in seveda ne le mojem, temveč strokovnem – ampak kdo še kaj vpraša strokovnjake?) mnenju treba seči k izvoru: če se – konkretno – v st. grščini Judu reče Ioudaios in potem po latinsko Iudaeus, je potem menda jasno, kako bomo to izgovorili v slovenščini in za katero različico – Žid ali Jud – bi se bilo po splošnih jezikovnih pravilih tu pametneje odločiti. Vendar so ravno tu tiste »strokovne« razprave v Književnih listih zdravo pamet in splošna pravila popolnoma obšle. Ne glede na ustaljenost nekega izraza namreč velja (vsaj načeloma naj bi veljalo), da je sankcioniranje »tradicije« ne le upravičeno, temveč celo nujno. | |
odgovor | Zelo se strinjam, Gregor! (Robert Fajdiga) |