Osebnost leta, ameriški film, 31. oktober 2009, 20.00

izvirnik

I see a Christmas tree.

prevod

Vidim novoletno jelko.

razlaga

Tak prevod bi seveda pričakoval v svinčenih letih Titove Jugoslavije, ko je bil božič politično nezaželen praznik, ne razumem pa, zakaj nekateri prevajalci še kar naprej »cenzurirajo« božič. Da ne bo pomote: smreke, jelke in druga praznična drevesa z novim letom nimajo ničesar. Povojna oblast je le nekatere običaje, povezane z božičem (med drugim tudi božično jelko), prenesla na politično bolj sprejemljivo novo leto, kar pa je po padcu komunizma, še posebej pa v kontekstu ameriškega filma, povsem irelevantno. (jb)

odgovor

Ampak izraz novoletna jelka je pa ja ustaljen v slovenščini, božič in novo leto se praznuje eno za drugim in takrat imamo pač novoletno jelko. Če že, je pa božično drevo in ne božična jelka. Sicer je pa simbol okrašenega drevesa prenesen iz poganstva... (Petra)

odgovor

Petra, nekateri imajo res raje novoletno jelko, drugim pa ta izraz ni všeč. Sam nisem kristjan, a se mi zdi termin novoletna jelka moteč in povsem nepotreben ostanek »politične koreknosti« iz nekega minulega zgodovinskega obdobja. Katera besedna zveza je bolj primerna, je torej stvar vsakega posameznika.
Povsem nesmiselno pa se mi zdi prevajanje angleškega izraza Christmas tree v novoletno jelko. Če božiča v Sloveniji sploh ne bi poznali, bi morda še razumel takšno prevajalsko odločitev, ker pa je božič tudi v Sloveniji praznik in ker za ta praznik že kar nekaj časa postavljamo in krasimo drevesa, menim, da je prevajalska »cenzura« božiča na tak način neprimerna in nepotrebna.
Ko je britanski novinar John Ardagh v sedemdesetih letih obiskal Slovenijo, je bil presenečen, ko je slišal zgodbo o učiteljici, ki je morala iz učbenika, ki ga je urejala, odstraniti sliko cerkvice, čeprav je bila cerkvica v učbeniku za angleški jezik in je bila del risbe, ki je predstavljala tipično britansko pokrajino. Vem, da v današnjem primeru ne gre za namerno politično cenzuro, končni rezultat (»odstranitev« božiča iz ameriškega fima) pa je vsaj v mojih očeh podobno nesmiseln.
(Seveda pa ima tudi sam božič, ne le drevesce, povezano z njim, poganske korenine.) (jb)

mnenje

Novoletna jelka je na žalost res ustaljen izraz v slovenščini. Naša 50 (in več) -letna odsotnost iz civilizirane Evrope je pustila svoje posledice tudi v jeziku. V jezikih zahodne Evrope, h kateri bi se tako radi prištevali, se govori izključno o božičnih praznikih, drevesih in podobno. Novo leto je zgolj sekundarnega pomena. V konkretnem primeru bi bil najprimernejši kar dobesedni prevod: Vidim božično drevo. Kljub temu da smo mogoče zaradi omenjenih razlogov bolj navajeni na novoletno jelko, nam tudi božično drevo vseeno ni tuje. Prevajalec je po nepotrebnem popačil izvirnik. (gk)

mnenje

Ah, ti ljubi Slovenceljni. Pustite politiko in zgodovino pri miru. Vsaj pri tej stvari. Ali pa sprejmimo dogovor, da bo od 1. do recimo 23. decembra to praznično drevo, od 23. do 26. decembra božično drevo, potem pa se preimenuje do 3. januarja v novoletno jelko. Pa bo mir. (dl)

odgovor

Dragi(a) DL, niste razumeli poante. Ne nasprotujem izrazu novoletna jelka per se, ki je pač nastal v razmerah, v kakršnih je nastal, in se je obdržal. Taki pojavi spadajo v naraven proces evolucije jezika. Čisto nič me ne moti, če ga vidim v slovenskih knjigah ali filmih in nasploh pri opisovanju slovenskega okolja. Sem za to, da ga obdržimo, ker sem proti kakršnimkoli politično motiviranim čistkam.
Sem pa tudi odločno proti cenzorskemu popačevanju v maniri časa za železno zaveso pri prevajanju izraza Christmas tree in seveda vseh podobnih.
Zaradi odnosa »pustimo zgodovino pri miru«, ki ga zagovarjate, človeštvo vedno in vedno ponavlja iste napake, namesto da bi se iz njih naučilo ravnati pametneje v prihodnosti. (gk)

odgovor

Tudi sam sem proti kakršnim koli politično motiviranim čistkam, zato sem zapisal, da »pustimo zgodovino pri miru«. (dl)

odgovor

Se popolnoma strinjam z gk-jem. Dodal bi, da je prav prevajalec, ki brez razloga spremeni Christmas tree v novoletno jelko, tisti, ki ne »pusti politike in zgodovine pri miru«, pa čeprav (verjetno) nenamerno. (jb)

odgovor

Je mogoče kdo pomislil, da se prevajalec ni tako zelo ukvarjal s političnim ozadjem besedne zveze kot vi? Morda je samo zapisal izraz, ki ga on sam uporablja za okrašen iglavec v prazničnih časih.
Vsi ste razumeli, za kakšno drevo gre, in to je najbolj pomembno. Že tako imajo veliko dela in ogromne količine teksta, res ne morejo še neprestano paziti, da ne bi stopili na žulj kakšnemu puristu. Pustite drevesa pri miru in se raje ukvarjajte z resničnimi napakami, to je moje mnenje.
Če pa vas že zanima, božično drevesce veliko bolj sodi v leposlovni register, novoletna jelka pa se pogosteje znajde v pogovornem jeziku. Redki so, ki svojim otrokom napovedo, da bodo v torek krasili božično drevesce, izraza božična jelka pa še nisem zasledila. In ti redki naj se po želji izražajo tako, ampak naj ne kamenjajo prevajalcev, ki pač drevo poimenujejo novoletna jelka in jim na kraj pameti ne pade, da se bo nekdo tako zelo razburil zaradi tega. Ker, roko na srce, pogovori v filmu niso bili tako visoko zborni, da bi se vsakdo domislil vanje umestiti drevesce. (nn)

odgovor

Se strinjam, da se prevajalec verjetno ni ukvarjal s političnem ozadjem besede, vendar je z neutemeljenim in predvsem nepotrebnim spreminjanjem božiča v novo leto prav on vnesel element politike tja, kamor ta ne sodi.
Seveda ima prevajalec sam vso pravico uporabljati izraz novoletna jelka, če mu je bolj všeč (jaz ga ne, pa nisem kristjan), nima pa pravice vsiljevati politično skonstruiranih terminov v okolje, kjer jih v izvirniku ni.
Tu ne gre za potrebno priredbo: Slovenci poznamo božič – je tudi državni praznik – zato res ni razloga, da ga na tak način brišemo iz izvirnih del (tudi iz podpovprečnih filmov). (jb)

odgovor

Čeprav smo si vsi bolj oz. manj edini, kaj je božično in kaj novoletno drevesce, bi dodala skromno pripombo. Besede drevesce ne uporablja skoraj nihče, beremo jo samo v osladnih knjigicah za otroke. V resnici gre za primerke mladih jelk, smrek, duglazij ali celo borov in omorik. Latinska poimenovanja lahko dopišem na željo posameznikov.
Najbolj priljubljena je smreka, ker ima najbogateje obraščene vejice. Že pri jelki, na primer, iglice izraščajo samo dvoplatno, vendar domnevno ne iz političnih razlogov.
V izogib kritikam, ki bi lahko priletele iz vrst gozdarjev, drevesničarjev, prodajalcev s tržnice in obiskovalcev arboretumov, predlagam, da poenotimo tudi termin drevesca kot takega.
Seveda gre zgolj za dendrološko in nikakor ne politično motivirano pobudo. (dk)

odgovor

Christmas tree je pri nas uveljavljen kot novoletna jelka. Če je prevod dobeseden, še ne pomeni, da je dober. Božično drevo, božična jelka in kar je še teh novodobnih izmišljotin, nihče ne uporablja v vsakdanjem jeziku. (tr)

odgovor

V Sl. pravopisu 1962: božično drevo.
V SSKJ I (1970, čas prejšnje nedemokracije): delati božično drevesce. (vp)

odgovor

tr, to preprosto ni res. Božična drevesa so bila v Sloveniji uveljavljena dolgo pred prihodom prve novoletne jelke. Prav novoletna jelka je torej novodoben, politično motiviran izraz, saj božična drevesa tradicionalno niso bila povezana z novim letom – in drugod po svetu še vedno niso. (Tudi izjava, da izraza božično drevo nihče ne uporablja, ne bo ravno držala. Večina ljudi, ki jih poznam, raje uporablja ta termin kot pa v osnovi umeten in politično vsiljen izraz novoletna jelka. Sploh pa tukaj govorimo o prevajanju termina Christmas tree, na pa o tem, kateri izraz sami raje uporabljamo.) (jb)

odgovor

Po tr-jevi logiki bi angleško-slovenski enciklopedični slovar bil nekako tak:
puma – ris
racoon – podlasica
Niagara falls – slap Savica
cowboy – partizan
indian – nemec
Margaret Thatcher – Milan Kučan (gk)

mnenje

Vsem skupaj čestitam. Uspelo vam je narediti celo znanost. (Damjan Zorc)

odgovor

Kaj pa čmo? Če že Monike ni, ker šla je drugam, na drugo straaan .....
:D (dk)

odgovor

Se opravičujem, gk, ampak ravno obratno bi moralo biti: cowboy bi bil nemec, indian pa partizan (glede na to, kdo je bil domorodec in kdo ... no ... ne). :) (taz)

vprašanje

Kako bi pa prevedli izraz novoletna jelka v angleščino? (Petra)

odgovor

taz, se strinjam. ;)) Sicer sem mislil bolj, kdo se je štel za good guya in kdo je bil bad guy, čeprav zame so bili Indijanci bolj good guys. :)
Petra, zelo dobro in ostroumno vprašanje, me prav zanimajo odgovori. (Mogoče eastern bloc christmas tree, haha). (gk)

odgovor

Kot nekomu, ki mu je praktično vseeno, ali vidi v podnapisu novoletno jelko ali božično drevo, me žal bolj boli hudo nepoznavanje zgodovine in odnos do nje v tej debati. Vzhodni blok ima prav malo z nami, smo bolj furali neuvrščene, žaljenje s 50(?)-letno odsotnostjo zunaj civilizirane Evrope pa je višek. Moja starša, rojena v tem obdobju, nista necivilizirana, prav tako ne noben umetniški (npr. Pesmi štirih), tehnološki (Iskrin fitipaldi) ali drugačen dosežek tistega časa. Dvomim tudi, da je izraz novoletna jelka nastal ravno v času 1945–1948, ko zgodovinska/politološka stroka Jugoslavijo uvršča za »železno zaveso«! Zato prosim predvsem za razgledanost, strpnost in neetiketiranje kogarkoli z barbari, neciviliziranci ali podrasami, kajti če se že bojimo ponavljanja zgodovinskih napak, so najbolj krvave zakrivili ravno polrazgledani nestrpneži (Dolfe in stric Joe). Hvala :) (sp)

odgovor

sp: Nikjer v zgornjih prispevkih ne vidim, da bi kdo koga etiketiral z barbarom ali celo čim hujšim. Kar se pa tiče nepoznavanja zgodovine: čeprav formalno Jugoslavija ni bila v varšavskem paktu, smo bili ves čas od WW2 do leta 1991 kulturno, jezikovno, predvsem pa politično (socializem s svojim represivnim aparatom) veliko bližje vzhodnemu bloku kot pa zahodni Evropi. Tolažba, da smo bili »kao« neuvrščeni in kot taki nismo imeli nobene zveze z režimi vzhodnih držav, je milo rečeno smešna. Zakaj neki je naš življenjski standard še vedno veliko nižji od tistega v sosednji Avstriji, ki je po WW2 štartala iz istega izhodiščnega položaja?
Da »ima vzhodni blok prav malo z nami« lahko trdi samo nekdo, ki ni pomolil nosu iz Slovenije več kot na absolventskem izletu ali vikendobisku kakšne evropske prestolnice. Dejstvo je, da s stališča zahodne Evrope sodimo v isti žakelj kot Čehi, Madžari in Romuni, pa če nam je to všeč ali ne. (gk)

odgovor

Se strinjam z gk-jem. Da je SFRJ res sodila na vzhod, poleg mnogo drugih (še veliko bolj pomembnih) stvari dokazuje prav njen odnos do božiča: ta praznik so v Jugoslaviji preganjali prav tako kot drugod na vzhodu (in nikjer v zahodni Evropi). (jb)

odgovor

Z barbari so Grki označevali tiste, ki niso pripadali helenistični kulturi in so jih z zavojevanjem »civilizirali«. In ti si določeno obdobje Slovencev z neverjetno lahkoto označil/a za necivilizirano. Rahlo nestrpno. Formalno pa je žal ... uradno. Socializem z ljudsko obrambo so se šli tudi Švedi, pa mi razgledanost ne da, da bi se primerjal z njimi. Pa dovolj o tem, to je stran za mojstre prevodov, kot politolog (in nekdaj prevajalec) sem opozoril samo na številne netočnosti, ker pa se v tvojem zadnjem odgovoru le še širijo (laična primerjava izhodiščnega položaja Avstrije in Jugoslavije po 2. sv. vojni, hehe), se mi nadaljevanje debate res ne zdi smiselno. In ne skrbi za moja dopustovanja, prosim. :) (sp)

odgovor

politika ne spada na forum, ravno tako pa tudi laži ne.
Vsekakor Avstrija in ex Jugovina nista imeli istega startnega položaja, mi je pa všeč, da se nekateri mečejo v isti koš z Varšavskim paktom. Samo ni mi jasno zakaj v časih potovanj proti orientu ni bilo množice Čehov, bukovih Nemcev, Poljakov in podobnih ,jugovičev pa kar dosti.
Nekaterin je ostal pogojni refleks in sedaj povezan z konvertitsvom daje rezultate na vseh področjih.
Pionirčki se pač spomnijo navodil Edija, da je vse politika, tudi sranje. (pepe)

odgovor

Kaj niso z jelkami pričeli Rimljani in ne neki grozni Sovjeti? Kakšna godlja ... (Nataša Grom)