Zdravo!

Po dolgo časa sem spet zašel na vašo stran, prebral nekaj mojstrovin, še posebej pa sem se ustavil pri pismih bralcev in bi tudi jaz nekaj dodal v to rubriko.

Vsakdo ima svoje veselje in zabavo. Nekateri gledamo TV iz želje po sprostitvi, iz užitka, nekateri pa očitno zato, da iščete napake, vsaj tak občutek sem dobil ob prebiranju nekaterih vaših pisem tukaj. Zabave in dela se ne meša, vsaj jaz ju ne. Spomnim se izjave iz nekega starega slovenskega filma: Služba je služba, družba pa družba in tako naj tudi ostane, kajti če bi bil vsak pikolovski v svoji stroki, ne bi bilo nič v redu. Npr. jaz bi lahko blatil tole stran, da je pač kaj površno narejeno, koda prevelika, da … Zakaj? Sam sem računalnikar, progamer, izdelovalec spletnih strani, a deskanje po internetu jemljem kot zabavo, iskanje koristnih informacij, ne pa kot iskanje napak na straneh, ki jih sicer ni malo. Ravno tako pa je z napakami v prevodih. Dokler se samo smejimo napakam, ki so jih pač zagrešili naši vrli prevajalci, bomo vsi zadovoljni, ko pa se bomo spustili na raven nekaterih, pa ne več samo kritiziramo, ampak blatimo njihovo delo. Čeprav je dokaj tanka meja, do kod seže kritika, pa je vendarle le huda razlika.

Gospod Slaven Kalebić je očitno strokovnjak v svoji stroki, toda ni profesionalec. Razlika tukaj je, da gospod res obvlada svoje delo, a njegov odnos do drugih sodelavcev je zelo vzvišen. Poleg tega pa tudi ni zadovoljen s premalo žaljivo kritiko njegovega odnosa in obnašanja. Gospod Slaven, mogoče se boste spotaknili ob te moje besede, kajti res ste v nekem pismu zapisali, da se ob določenih napakah smejite, včasih pa izgubite živce in kaj kritizirate, toda kdorkoli je tukaj napisal kaj nasproti vašim besedam, ste ga takoj napadli nazaj. Zanima me, kako vi sprejemate kritike vaših napak. Malce, včasih pa že kar precej, ste preostri do drugih. Nihče ni popoln, tudi računalniki ne!

Lep pozdrav,
Pete