Popolnoma se strinjam. Najhuje pa je, da so lektorji v knjižnih delih veselo navedeni, bralec pa se spotika skozi grušč, da ne rečem »pečovje« :), napak, od prevajalskih do pravopisnih, skladenjskih itd. Torej lektorji očitno so, očitno so za svoje delo plačani in naj bi bili tudi odgovorni – vendar pa se stanje ves čas slabša. Sama sem si pred časom sposodila trilogijo Nore Roberts Drzne sanje, Uresničene sanje in še nekakšne sanje. Seveda je plaža, ampak ali to pomeni, da je lahko plaža tudi jezik? Ob tistem branju sem dobila več sivih las kot razvedrila. Saj me je mikalo, da bi zadevo dala na Mojstra, ampak seznam je bil neskončen!!! Bi zmanjkalo prostora. :) Samo en primer: v prvih dveh knjigah se pojavlja ime butika Videz (mislim vsaj, vsekakor pa poslovenjeno ime), v tretji knjigi, ki je seveda nadaljevanje prvih dveh z istimi osebami in kraji, pa nosi ta butik originalno ime Elegance.
Branje v originalu je za slavista resnično olajšanje. Kako naj pričakujemo, da se bomo z veliko branja (mi in naši otroci) naučili bogate, lepe in pravilne slovenščine – ob tem, kar ponujajo sodobne založbe?