Sprotnim obvestilom o vseh novostih na Mojstru prevodov lahko sledite tu:
Sledi nam na Twitterju!
Poznate kotiček za filmske »haklce«, težavice in zagate, nasvete in predloge?
Včlanite se v skupino slovenskih prevajalcev, oglejte pa si tudi Forum prevajalcev.
 

Pisma bralcev

Spoštovana gospodična (?) Tamara,

Pozorno sem prebral vaš prispevek in imam o njem malce mešane občutke. Pravite: Ni pošteno udrihati po ljudeh, če ne poznate njihovega dela. In prevajanje ni samo stvar jezika, temveč stvar poznavanja mnogih ved, panog, interesnih področij, itd., ki na svetu obstajajo. Je stvar poznavanja politike, zgodovine, športa, geografije, itd.

Povsem točno.

Delal sem kot prevajalec pri eni izmed slovenskih komercialnih televizij. Pravila in problematika podnaslavljanja so mi blizu. In res je, to ni lahko delo.

Nikoli nisem udrihal po prevajalcih, ki so storili napako, ki je opravičljiva s čim drugim, kot z lenobo, površnostjo ali hudim nepoznavanjem jezika, iz katerega prevajajo.

Včasih je napaka zgolj duhovita in zato opozorim nanjo (kot verjetno večina »kritikov«). Ton takih odkritij je milejši. Vsake toliko časa se zgodi napaka, za katero je očitno (ne me spet loviti za besedo, prosim), da se ne bi smela zgoditi. Takrat tudi nastopim bolj ostro. Še ostreje pa se odzovem, če prevajalec ne želi priznati napake in začne prepričevati mene in druge uporabnike teh strani v pravilnost svojega, očitno zgrešenega, prevoda.

Dovolite, da razložim na primerih:

Izvirnik: sperm whale oil
Prevod: olje od kitove sperme
Razlaga: Sperm whale je kit glavač.
Napaka je očitno nastala iz dveh razlogov: prevajalec je delal po tonskem zapisu; in je zaradi zelo hitrega besedila malce pomešal vrstni red besed. To se zgodi. Rezultat je precej duhovit kiks (vsaj meni). Osebno menim, da se je takemu spodrsljaju mogoče izogniti, ampak, kot ste povedali, nihče ni nezmotljiv.

Izvirnik: I would have built a garage too but I ran out of Legos.
Prevod: ... a sem moral oditi iz Legosa.
Razlaga: ni potrebna
Kakršnikoli razlogi za ta spodrsljaj so po mojem mnenju neopravičljivi, zlasti za profesionalca, ki prejema plačo za prevajanje in podnaslavljanje. Gre za kulturološko vsem (spet pričakujem preveč?) znan pojem kock Lego in za zelo osnovno frazo to run out of. Tak prevajalec bi moral resno razmisliti o alternativni karieri.

Izvirnik: bitchin' van
Prevod: pasji kombi
Razlaga (da me ne bodo spet križali, ker sem našel napako, nisem pa predložil boljšega prevoda — glej druge polemike): odtrgan kombi
Tukaj gre za več prekrivajočih se faktorjev.
Prvič: Iz izkušenj pri prevajalskem delu vem, da bolj gledane oddaje prevajajo boljši prevajalci. Zato na primer v Prijateljih ne pričakujem spodrsljaja že v prvi vrstici besedila.
Drugič: beseda bitchin' je bila zelo pogosta v nadaljevanki Severna obzorja. Na tečaju so vam verjetno povedali, da je koristno spremljati delo drugih prevajalcev.
Tretjič: Prevajalec se očitno ni niti potrudil, da bi pogledal v slovar, temveč je, ne glede na to, da je prevod precej zgrešen, hladnokrvno prevedel bitchin' kot pasji.
Četrtič: Po odkritju napake se je našel prevajalec, ki me je prepričeval v prevajalsko svobodo in prevod opravičeval z besedami: Če je nekaj cool, je zelo dobro, torej je lahko tudi pasje dobro. Odvisno od tega, koliko slanga si dovolite. Če so imeli pisci besedila pri tem proste roke, zakaj jih prevajalec ne bi imel? Taka pripomba si zasluži precej oster komentar.

Še enkrat bi se rad vrnil na problematiko prevajalskega dela. Najtežje je v določene časovne in prostorske okvirje (število znakov v podnapisu, čas na zaslonu) spraviti veliko izvirnega besedila. Iz izkušenj vem, da v 4—6 sekundah lahko v izvirniku izmenjajo tudi nekaj stavkov. V takih primerih prevajalcu ne preostane nič drugega, kot da poskuša ohraniti koherenco besedila. Če mu pri tem uspe stisniti v podnapis še kakšno šalo ali iskrico — kapo dol. Vedno se bom postavil v bran prevajalca, ki ga kritizirajo, da je »pou spustu«. Napake, na katere opozarjam, so povsem druge narave. In vi, kot prevajalka, bi jih morali prepoznati.

Pravite tudi: Vsi smo do neke mere nevedni, gospod Kalebić, in ni ga človeka na tem svetu, ki ne bi zaradi te ali one stvari moral kdaj pa kdaj nazaj v sedmi razred osnovne šole. Čisto res. Mnogi bi morali zaradi mnogih stvari nazaj v sedmi razred. Razlika je v profesionalizmu. Hudo je, če vas pošiljajo nazaj v osnovno šolo zaradi stvari, s katero služite kruh. Če se ukvarjate s prevajanjem in podnaslavljanjem, vam je verjetno znana situacija na tem področju: z razcvetom komercialnih televizij v Sloveniji se je naenkrat pojavilo ogromno materiala, sposobnih prevajalcev pa je malo. Obupani šefi vzamejo kogarkoli, ker stvari pač ne morejo neprevedene v eter. Tako pridejo do služb ljudje, ki najbrž niti v srednji šoli niso bili posebno dobri pri tujih jezikih. Profesionalna mentaliteta večine prevajalcev bi se dala povzeti z besedami: »sej, anglešk pa obvladam«. Potem pa še malo pokukate pri podnaslavljanju, in vidite, kakšne spodrsljaje jim v zadnjem hipu popravijo »titlerji« (škoda, da teh ne moremo tukaj dokumentirati), in vam je jasno kakšen je povprečen slovenski prevajalec. Za v sedmi razred osnovne šole.

Lep pozdrav,
Slaven Kalebić


© 1997–2011 MojsteR
Oblikovanje: IK design
Gosti: (T)Media