| 
| Imamo le eno življenje, 16. september 2004, 13.25 |
| izvirnik | West Inn |
| prevod | hotel Vestin |
| razlaga | Protagonist je po telefonu sporočil, kje je nastanjen (v katerem hotelu). Ker je šlo za francoski jezik, uporabljen za ime hotela verige Best Western na Malti, je morda prevajalcu bolj francosko zvenelo Vestin kot pa West Inn. No, utopično je pričakovati, da bi prevajalci poznali vsa imena hotelov v vseh mogočih naglasih, ampak to je pa le znamka ... (GantarT) |
| odgovor | Popolno ime hotela je The Westin Dragonara Ressort. Torej ni West Inn. V francoskem tekstu pa je pisalo Vestin. (Marjan Poljanec, prevajalec) |
| mnenje | Prevodi g. Poljanca so zame, nekdanjo študentko francoščine, že dolgo prava šola poznavanja obeh jezikov.
Ne zdi se mi prav, da se nekdo, ki ima slab dan in pet minut časa za nerganje, obesi na tako minorno (in sporno) podrobnost. Morda pa francoščino premalo pozna, da bi opazil kako omembe vredno napako, če seveda obstaja? (dk) |
| mnenje | Zelo me veseli, da smo »ujeli« nekoga od kritikov. Nekateri menijo, da bi bilo utopično pričakovati, da bi prevajalci poznali to in ono, za razliko od velike večine kritikov, ki menijo, da vedo vse, prevajalci pa bolj malo. Vsak, ki se s prevajanjem ukvarja, ve, da je nemogoče vedeti popolnoma vse.
Le čevlje sodi naj kopitar. Kdaj se bo tega zavedla vsa (kvazi)vsevedna srenja, ki tukaj blati delo prevajalcev? Če kdo od kritikov meni, da bi sam bolje prevajal in da ve vse, naj se podnaslavljanja tudi loti. Bo videl, da ni tako lahko kot pljuvati. (Maja Šmid) |
| mnenje | Lep komentar, Maja. (Damjan Zorc) |
| odgovor | »Kdaj se bo tega zavedla vsa (kvazi)vsevedna srenja, ki tukaj blati delo prevajalcev?« Saj ni tako hudo; večinoma gre le za hahljanje, občasno za zlobne pripombe, tu pa tam pa za glasen krohot. In vse to je največkrat kar upravičeno, čeprav se sem in tja pojavijo tudi prehitri in površni kritiki. (rs) |
| mnenje | Z Majo se močno strinjam pri prvem odstavku. Nisem prevajalec in ne branim lastne kože, ampak zelo me moti »kritikarstvo kar tako«. Ta kotiček je namenjen opozarjanju na kikse, ponesrečene ali napačne prevode, vendar pa to vsaj meni ne pomeni odprtega pikolovskega lova. Tisti, ki opozarja na napako, mora sprejeti nase tudi posledice morebitne lastne napake. Od njegove moralne drže pa je odvisno, kako bo potem reagiral.
Ne strinjam pa se z Majinim drugim odstavkom.
Ker ne izdelujem avtomobila, ga torej ne smem ocenjevati? Nikoli ne ne bom strinjal s prežvečeno frazo o čevljih in kopitarju. Četudi se s prevajanjem ali podnaslavljanjem ne ukvarjam poklicno, si ne dovolim odvzeti pravice komentiranja določenega posameznega delčka javno objavljenega prevoda, kadar ob svojem poznavanju jezika menim, da je prevajalec zagrešil napako! Tega ne nameravam početi škodoželjno ali zlonamerno in prav tako bom priznal svojo napako, če se zmotim. Vendar pa menim, da imam določeno znanje in poznavanje tako slovenskega kot nekaterih tujih jezikov in tudi splošni občutek za jezik je pri meni zelo prisoten. V nekaterih posebnih primerih posamezne stroke, veščine ali življenjskega okolja je to znanje (ali poznavanje) morda tudi večje od prevajalčevega. Zaradi tega sicer ne mislim, da bi prevajalčevo vlogo opravil bistveno bolje, ne vidim pa prav ničesar spornega, če na napako ali nesmisel opozorim. Če gre za razhajanje mnenj, bo debata dobrodošla. Če pa je prevajalčeva reakcija vzvišena in meni, da se z menoj nima smisla ubadati, ker je on tako in tako nad mano, saj se jaz s prevajalstvom ne ukvarjam, pa je ta argument vreden kvečjemu toliko digitalnih ničel, kolikor jih je porabljenih za njegovo mnenje.
Preglejmo malo prispevke (urednik jih imenuje »odkritja«) na nekaj zadnjih straneh. Se vam ne zdi, da gre pri veliki večini za dejansko neznosne napake, ki jim težko najdem opravičilo in ki mečejo slabo luč še prav posebej na prevajalsko srenjo? Še huje – po mojem to dokazuje, da je vse preveč takih, ki nekritično menijo, da znajo prevajati; na žalost se tega početja tudi lotevajo. (Davor Šoštarič) |
| odgovor | Davor, se strinjam z napisanim. Fraza o čevljih in kopitarju je res močna in tukaj uporabljena zgolj ilustrativno. Objavljeni prevodi so na voljo vsem. Seveda so kritike upravičene in pa tudi neupravičene. Kritika je vedno dobrodošla, čeprav za avtorja verjetno malo manj. Toda tisti, ki kritizirajo, naj se najprej prepričajo, ali ima prav prevajalec ali pa oni sami.
Upam, da se bomo prevajalci iz teh kritik predvsem veliko naučili, postali pozorni na določene segmente, na katere do zdaj nismo bili. (mš) |
| mnenje | Dragi Davor, razveselilo me je, ko sem prebral Tvoje mnenje. To spletno stran sem našel, ker tudi mene včasih zmotijo nekateri prevodi ali pa njihova absurdna logika. Tudi sam sem se že srečal s prevajalskim poslom, tako se deloma zavedam, kaj pomeni delati napake in kasirati kritike. Oglašam pa se, ker je bil Tvoj sestavek malodane edini, ki ni ugajal bodisi želji po nekonstruktivnem kritiziranju (ki ne ponuja lastne rešitve problema) bodisi medsebojnemu zbadanju tistih, ki se večkrat odločajo, da svoje mnenje objavujo tu.
Menim, da so vsakemu prizemljenemu prevajalcu jasni mnogi argumenti, ki so tu podani proti njihovim prevodom. Škoda je, da se marsikateri prevajalec užaljeno (čeprav upravičeno) odzove na kritiko, kar spet spodbode avtorja kritike in tako se kmalu pozabi na osnovno težavo, ki jo je v enem svojih odgovorov med vrsticami izpostavil že Damjan Zorc: pri prevajanju naslovov filmov (ki so najbolj sporno področje), ko ti prvič pridejo na slovenski trg, se res dostikrat upošteva vse drugo prej kot točnost in ohranitev pomena. Naslov filma je pomemben del filma samega in njegovo spreminjanje pomeni poseg v avtorjevo delo. Prevajalci, ki filme z že prevedenim naslovom dobijo v prevajanje, tudi sami nosijo breme tistih, ki so se z izvirnikom prvi srečali. Gre za odnos do politike distribuiranja, za katerega se mi dostikrat dozdeva, da resnično temelji le še na številkah, pozablja pa se, da vsi izdelki (tukaj filmi) le niso narejeni s tem namenom, in potemtakem njihov namen kmalu zbledi.
Mentaliteta gledalcev ni pojem, ki bi ga bilo treba podcenjevati, kajti vsi ustvarjalci vedo, da so njihova dela namenjena (tudi) publiki, nihče pa se ne počuti ravno lagodno, če je njegov izraz napačno razumljen. Večina prevajalcev opravlja s tega stališča zelo težko in odgovorno delo, žal mi je edino, da se jih (nas) več ne bori za odpravo ali omilitev prej navedenih okoliščin, saj bi s tem olajšali delo sebi, hkrati pa bi dovolili, da izvirniki pridejo do publike čimbolj takšni, kakršen je bil njihov namen. (Vid Sark) |
|
|
 |