| odgovor | Četrta spolna bolezen sicer obstaja, ampak to ni klamidija, temveč neka druga, menda balanopostitis. Ime je dobila po tem, ker so takrat, v 19. stoletju, ko so jo opisali, poznali tri klasične spolne bolezni – sifilis, kapavico in mehki čankar. (Nikolaj) |
| odgovor | Prevod imam klamidijo, ki ga je predlagal Anže, bi bil vsekakor pravilen. Vendar se bojim, da marsikdo ne bi vedel, da gre za spolno prenosljivo bolezen oz. za bakterijo, ki jo povzroča. Američani so glede poznavanja tujk pač na boljšem kot mi. Pustiti izraz v izvirniku, bi bilo še huje – rezervirano za medicince in (mikro)biologe.
Zato je prvotni prevod pravilen! Poleg tega, da razkriva naravo bolezni, kar je v omenjeni seriji zelo pomembno, je tudi vsebinsko ustrezen. Četrta spolna bolezen je staro ime za bolezen lymphogranuloma inguinale ali, še pogosteje, lymphogranuloma venerum. To stanje povzroča bakterija Chlamydia trachomatis, zanj pa je značilna tudi oblika balanopostitisa, kar je strokovni izraz za vnetje glavice penisa in prepucija. Tako je verjetno Nikolaj nekje prebral nekoliko napačno razlago, saj balanopostitis ni bolezen, temveč njena manifestacija, ki se lahko pojavi pri več različnih spolno prenosljivih boleznih. Morda ta napačna razlaga izvira iz 19. stoletja, ko še niso poznali povzročitelja bolezni in so jo poimenovali po enem izmed glavnih znakov.
Kar pa zadeva izraz spolna bolezen, si z njim ne bi preveč belil glave, saj je za laičen prevod čisto ustrezen. Pomislite namreč, koliko drugih izrazov na različnih področjih v vsakdanjem pogovornem jeziku narobe uporabljamo. Z medicinskega področja sem se za primer spomnil dveh. Če slišimo koga reči »imam tlak« ali »imam sladkor« (ali celo cukr), vsi vemo, da gre za povišan krvni pritisk oz. povišan krvni sladkor, vendar ne pričakujemo, da bodo ti ljudje govorili o arterijski hipertenziji in diabetesu mellitusu. (J. Korl) |