Mojstrovin: 1900 

Stran 181 od 380

Pravila slačenja (The Rules of Attraction), kino

izvirnik

The Rules of Attraction

prevod

Pravila slačenja

razlaga

Saj razumem, da distributerji zahtevajo zanimiv naslov, ampak vse bi moralo imeti svoje meje. The Rules of Attraction je preprosto Pravila privlačnosti in ne slačenja. V filmu se ljudje občasno slečejo, ampak to niti slučajno ni film o slačenju ali striptizu. Veliko bolj pomembne so denimo droge, tako da bi se prevod lahko glasil tudi pravila drogiranja, če so se že odločili za nekoliko več svobode. Ta knjiga Breta E. Ellisa sicer ni prevedena v slovenščino, je pa omenjena v spremni besedi Ameriškega psiha (XX. stoletje), kjer je naslov preveden kot Pravila privlačnosti, isto pa je razmišljala tudi prevajalka v srbščino, ki se je prav tako odločila za Pravila privlačnosti.
Sam se vsekakor strinjam s tem, da mora imeti prevajalec nekaj svobode, ampak ta prevod nikakor ni na mestu in bi se zavzel za pobudo distributerju, naj ga spremeni. (Igor Harb)

odgovor

Kar se mene tiče, je bilo na začetku Pravila privlačnosti, pa so ga potem brez moje vednosti spremenili. Tako kot si rekel, zaradi privlačnosti naslova. Karkoli v tem primeru že to je. (Damjan Zorc)

odgovor

A zdaj je naslov postal privlačen? Dobro, da vem. :))
Ampak k zelo prosti razlagi besede attraction verjetno sodi tudi zelo prosta razlaga pojma privlačen. (Vesna)

Chicago, kino

izvirnik

Then I met Amos.

prevod

Oh, ta moj Amos!

razlaga

Res, da Roxie to reče med petjem, ampak to še ni razlog za popolnoma napačen prevod. Zakaj prevajalka enostavno ni prevedla: Potem sem spoznala Amosa? (Anže)

odgovor

Mogoče zato, ker se drugače ne rima? Filma še nisem videl, zato le domnevam. (Grega Fajdiga)

odgovor

Če gre za rimo, je nešteto variant, ki vsaj približno pomenijo isto kot izvirnik, denimo Potem je prišel Amos, Potem je bil Amos, Potem je tu Amos, Pa je prišel Amos ... (pp)

odgovor

Verjetno je pomembno tudi število zlogov. (Matjaž K.)

odgovor

In na Amos najdemo ogromno rim. (Damjan Zorc)

Dharma & Greg, 9. april 2003, 21.40

izvirnik

Everybody hates me now.

prevod

Vsi me črtijo.

razlaga

Ne razumem, v čem je pomen tega, da je prevajalec uporabil prevod črtiti, ko bi pa lahko enostavno prevedel: Vsi me sovražijo. Mislim, da je to zelo zastarela beseda in bi bilo bolj razumljivo, če bi bil uporabljen prevod sovražiti. (eč)

odgovor

Prevajalci nadaljevank in filmov so verjetno večinoma diplomirani jezikoslovci, ki so se med študijem ukvarjali s prevodi in obravnavo leposlovja, zato se jim je težko ali pod častjo prilagoditi na pogovorni jezik. Menim pa, da bi se morali, in se strinjam s predlaganim prevodom. (D. Cekić)

odgovor

Naziv diplomirani jezikoslovec ne obstaja! Obstaja kvečjemu naziv univ. dipl. splošni jezikoslovec, vendar le-ti nikakor niso strokovnjaki za prevajanje, kaj šele za kakšen specifičen jezik. (Jon)

odgovor

Verjetno je prevajalcu/prevajalki samo zmanjkalo prostora. Če si omejen na dvakrat po trideset znakov ali nekaj takega, je včasih treba krajšati.
Morda pa je tistim, ki nimajo drugega dela, kot da se zgražajo nad početjem ljudi, o katerih nimajo pojma, »težko ali pod častjo« vzeti v poštev take preproste razlage, saj bi bilo njihovo trobezljanje potem brez smisla. Morda bi si celo upal špekulirati, da bi se velika večina neumornih kritikov na tej sicer hvalevredni strani rada ukvarjala s prevajanjem, pa za to nima možnosti. Morda jih, kot bi rekel Kevin Smith, »v riti žulijo črepinje razbitih sanj«. V glavnem, nekvalificirani vseh dežel, združite se! (Dušan Rebolj)

odgovor

Pri toliko napakah vsepovsod se dva spravita na besedo črtiti? Za moje uho in oči popolnoma lepa slovenska beseda – če pa je nekateri ne razumejo, ali jim je katera druga ljubša, je to njihov subjektivni problem, zelo njihov. Taki bodo imeli ob prihajajočih praznikih tudi obilo priložnosti za iskanje dlak v pirhih. (Nick)

odgovor

O tem, koliko pogovornosti naj bi si televizijski prevajalci privoščili, je bilo že veliko polemik in razprav. Čeprav nas vse večkrat srbijo prsti, da bi slikovito in pogovorno prevajali sočne dialoge, smo preprosto preveč omejeni. Pisana beseda, kot smo že milijonkrat ugotavljali, pač ni govorjena, zato si večina prevajalcev dovoli pogovornega sloga samo za vzorec, da je prevod bolj »žmohten«. In priznajmo si, če bi »žmoht« zapisala v podnapis brez kurziva ali narekovajev, bi marsikoga zbodlo do vidnega živca. Za zgornji primer ne vem, zakaj se je moj kolega ali kolegica odločil za tak prevod, v bran pa lahko mirno rečem, da beseda črtiti vendarle ni zastarela, kot meniš ti, EČ. Mogoče je v tvojih krogih ne uporablja prav vsak, poznam pa precej ljudi, ki jo. Da ne bomo zdaj tu odpirali špagetarsko dolge razprave o tem, kaj je zastarelo in kaj ne, se samo spomnite besed drevi in davi. V mestih ju praktično ni več v uporabi, na vaseh pa še marsikje. In tudi tisti z vasi najbrž kdaj pogledajo kakšno nadaljevanko. In še to naj pripomnim, da moraš imeti za uporabo in metanje pogovornih izrazov v podnapis precej dober občutek. Vsi včasih usekamo mimo. Se pa spomnim prevoda, ki sem ga pred leti videla na TVS. Šlo je za francoski film o dveh upokojencih, ki sta živela bogu za hrbtom sama nekje na vasi. Cel film je bil preveden docela pregovorno. Še zdaj ploskam, ko se spomnim nanj. Prevajalec, čigar imena žal ne poznam, ker mislim, da se ni podpisal, je pokazal precej poguma in izjemno veliko doslednosti. Meni je bil prevod izjemno všeč, moji mami, ki pa je že starejšega datuma, pa niti malo. Polovice ni utegnila prebrati. Zato se tu skriva še en razlog, zakaj smo lahko pogovorni samo do neke meje. Da niti ne omenjam problema izbire dialekta, zapisa in tako naprej. (Jolanda)

odgovor

A je v tem podnapisu slučajno kdo šel štet znake? Pogosto se zgodi, da zaradi krajšega podnapisa (o bralni hitrosti smo govorili že pred časom) izberemo sinonim z manjšim številom črk. Zakaj? Zato, da lahko podnapis sploh preberete. (Vesna)

odgovor

Mislim, da je beseda črtiti prav lepa beseda, ki bi jo morali vsi povprečno razgledani Slovenci poznati in razumeti. Se pa tudi strinjam, da se te besede ne uporablja več tako pogosto v pogovoru, sploh pa ne v stavku, kot je Everybody hates me now. V dejanski situaciji bi človek verjetno rekel Nihče me ne mara več, ali kaj podobnega. vsaj meni gre tako najbolje v uho, čeprav nisem strokovnjak za te zadeve in nikakor ne bi rad solil pameti prevajalcu, ki se mora truditi stlačiti prevode v podnapise ... (mm)

odgovor

Črtiti je vsekakor lep, nazoren slovenski glagol, ki pa žal izginja iz našega besednjaka. Kljub temu pa k Dharmi v tem primeru ne sodi. Če bi rekla detest, potem mogoče že. V vsako trapasto ameriško nadaljevanko pa res ne sodijo izbranejše slovenske besede. (pp)

odgovor

No, verjetno bodo tako kot eč in jaz razmišljale bodoče, morda še niti ne rojene generacije prevajalcev in jezikoslovcev, ki ne bodo živele samo v svojem svetu in v splošno rabo silile razne zastarele in neprimerne izraze, temveč bodo upoštevale, da je jezik v lasti vseh njegovih govorcev. Upam tudi, da bodo kdaj priznale svoje napake, ne pa na vse pretege iskale izgovore zanje.
Če sem bolj konkreten – ob podobnih debatah se zmeraj zagovarjate, da je neka beseda (tokrat črtiti) lepa slovenska beseda in da jo v vaših krogih pogosto slišite, da sploh ni zastarela. Težava je v tem, da je beseda lepa vam in da »lepota« besede nikakor ne more biti opravičilo za njeno neustrezno rabo oz. nerabo. Podobno lahko rečem, da je beseda pogosta v vaših krogih, kar vsekakor ne more biti objektivno merilo. (D. Cekić)

odgovor

Pardon, se že posipam s pepelom in se iskreno globoko opravičujem, ker sodim med tiste bedake, ki se jim ne zdi nujno, da se morajo vsi slovenski izrazi, ki jih ne uporablja vsak Janez, Francelj in Micka, preprosto pozabiti. In seveda bomo odslej vsi prevajali s fondom dvestotih preverjenih besed, ki so najpogostejše in za katere ni nobene nevarnosti, da bi se komu zdele »nelepe«. Ja, ja, spet se zgovarjam in zagovarjam s čisto nemogočimi argumenti, vem ... (Jolanda)

odgovor

Prvič: črtiti v tem primeru ni napaka, morda le malce štrli ven, ker je ne slišimo tolikokrat kot ful ali kul.
Drugič: razprave o »naših« in »vaših« krogih bi znale zaviti na zelo spolzek teren. Kaj sploh je »naš« krog? Če vanj spadajo vsi tisti, ki se jim zdi beseda, kot je črtiti, povsem normalna, se bo v tem krogu znašla zelo pestra druščina.
Tretjič: kdo si sme jemati pravico, da posamezno besedo kar odpiše iz uporabe samo zato, ker je sam ne pozna? In čigavo znanje jezika je objektivno merilo za odločanje in določanje, katere besede so že »out«, katere pa so še uporabne?
Četrtič: vsaka slovenska beseda je lepa, pa če je še v uporabi ali ne. To sicer ne pomeni, da je vsaka vedno in povsod uporabna. In včasih nas okoliščine prisilijo, da v prevodih uporabljamo popačenke, tujke, privzeta skrapucala ... Nikoli in nikdar pa mi ne bodo pravil, kako naj prevajam in katere besede so »out«, določali tisti, katerih raven komunikacije se ne dvigne nad »Stari, ful sm u bedu, ful me fiti hrtajo.« (Vesna)

odgovor

V poplavi besed ste očitno spregledali mnenje pp, ki je vse povedalo. Črtiti je lepa slovenska beseda, ampak v prevodu je napačno uporabljena, ker pač Dharma ne govori tako. Po mojem še pravilnejši prevod od vsi me sovražijo bi bil nihče me ne mara, ker bi verjetno tako govorila Dharma, če bi bila Slovenka. (Nikolaj)

odgovor

Beseda črtiti sploh ni tako redka, kot se nekaterim zdi. V korpusu Fida (kjer so zbrana moderna slovenska besedila, ne starejša od 10 let, v velikem delu zbrana v časopisih) se pojavi vsaj 28-krat. In je tako v bolj pogosto uporabljeni polovici slovenskih besed. Tako pogoste so npr. še besede dlakocepec, svetlolasec, odposlanstvo, redkejši so npr. glagoli zvečeriti, zapackati, razpolavljati, zmnožiti, zatipkati, odparati, zakikirikati ..., ki se jih bo, kot kaže, treba nemudoma znebiti iz slovenščine. (Peter Holozan)

pripomba

Morebitno nadaljevanje razprave, prosim, v na vrhu te strani omenjeni poštni seznam slovenskih prevajalcev. Hvala. (urednik)

odgovor

Ne v nadaljevanje, ampak na rob razpravi: tisto, o čemer teče beseda, se učeno imenuje zvrstnost. Dharma v angleščini uporablja pogovorni jezik in načelno pravilo je, da prevajalec tudi v ciljnem jeziku poseže po isti zvrsti.
Beseda črtiti pa je v SP zvrstno zaznamovana z oznako neobč., kar pomeni, da je knjižno neobčevalna – to je, da je ne uporabljamo v navadnem sporočanju, ampak živi bolj iz izročila knjižnega jezika.
To je to, kar je zbodlo eč in kar prav lepo pojasnjujeta pp in Nikolaj. Vse drugo prerekanje pa z zadevo nima nobene prave zveze. Bolje bi bilo, da bi se razprava nadaljevala v smeri druge problematike: kako v pisni obliki izraziti značilnosti govornega diskurza. To je pri ohranjevanju registra v podnaslavljanju resnična težava. (Mojca)

Ledena steza (Cool Runnings), 12. april 2003, 20.00

izvirnik

I've made winning my whole life.

prevod

Celo življenje sem zmagoval.

razlaga

Prevajalec-ka se je tukaj pač zmotil. Tale stavek pomeni, da mu je zmaga pomenila več kot vse drugo. (bz)

Dnevnik, 6. april 2002, 19.30

izvirnik

Hohes Haus

prevod

Visoka hiša

razlaga

Dopisnik je pripovedoval, da ORF prenaša seje avstrijskega parlamenta v oddaji, ki se imenuje Hohes Haus, kar je prevedel z visoka hiša. Ne vem, kaj naj bi bilo to – stolpnica? Hohes Haus je sinonim za parlament kot ustanovo in skupinsko ime za člane parlamenta. Govorniki nagovorijo poslance s »Hohes Haus!« (»Spoštovani poslanci!«). Temu ustrezno se oba domova parlamenta imenujeta Oberhaus (gornji dom) in Unterhaus (spodnji dom). Poročevalec TVS bi to pač moral vedeti, četudi vprašanje predstavniku ORF, ali za prenos sej dobijo kakšen denar, prevaja z welches Geld! (Nataša Peternel)

odgovor

In človek poroča iz Avstrije že dolgo vrsto let! Sicer pa v tem kontekstu das Haus res prevajamo dom, pa tudi zbornica. V stari Avstriji smo na primer imeli gosposko zbornico (Herrenhaus) in poslansko zbornico (Haus der Abgeordneten).
Če bi hoteli biti malo privzdignjeni, bi torej Hohes Haus norda lahko prevedli z visoka zbornica? Tako so recimo parlament nagovarjali slovenski poslanci v času Avstro-Ogrske. (rs)

odgovor

Lojze Kos (avtor izjave »Welches Geld ...«), ki že dolgo časa dela kot dopisnik iz Avstrije, govori grozno nemščino, za katero Nemci poznajo poseben izraz – Jugodeutsch. TVS je državna institucija in predstavlja Slovenijo. Lahko bi v Avstrijo poslali dopisnika, ki govori nemško. (pl)

mnenje

Če bi bila jaz v koži Lojzeta Kosa, bi se tudi držala te službe z nohti in zobmi. Imaš privilegije dopisnika, živiš lepo doma na slovenski strani in vsake toliko časa napišeš kakih 16 vrstic besedila, kolikor zadošča za minuto in deset sekund dolg prispevek v Dnevniku. Mladi se na TVS težko prigrebejo do dobrega položaja, pa naj so še tako izvrstni. Najprej so jim na voljo mesta in dela, ki jih že uveljavljeni televizijci ne marajo. Do mesta, ki je tako optimalno, kot je mesto celovškega dopisnika, pa ne bodo prilezli, dokler g. Kos ne bo šel v penzijo. Mark my words. (Vesna)

mnenje

Ob tem pa je huda sramota, da TVS nima stalnega dopisnika na Dunaju. (rs)

mnenje

O Lojzetu Kosu imam svoje mnenje, ampak tale stran je namenjena prevajalskim napakam, ne pa osebnostnim. In tudi ne bi smela biti prostor, kjer se lahko vsevprek pljuva po prevajalcih oziroma v tem primeru po novinarjih, ampak se izpostavi njihove konkretne lapsuse. Hohes Haus je po mojem v nebo vpijoča napaka in razpravljajmo o tem, ne pa o Lojzu Kosu kot o osebi. (pp)