Mojstrovin: 1900 

Stran 217 od 380

Creativa

Jaz pa tebi mamo (Y tu mamá también)

izvirnik

Y tu mamá también

prevod

Jaz pa tebi mamo

razlaga

Čeprav prevod ni zelo narobe, pa je res, da je zelo grob: glede na to, za kaj v filmu sploh gre, bi bilo bolj pravilno Pa tudi s tvojo mamo. Oziroma, če že ne gre drugače, Jaz pa tvojo mamo. Y tu mamá también je namreč stavek, ki ga Julio, eden glavnih junakov filma, pove svojemu – takrat – najboljšemu prijatelju Tenochu. Namreč da je spal z njegovo mamo. Ali sem s tem izdal zaplet filma? Ne. To je šele začetek konca. (taz)

Sosedovi (Next Door), 11. maj 2002, 23.10

izvirnik

1. If you walk out that door, (you may never come back again) – približno
2. classy

prevod

1. Če izstopiš skozi vrata, (se ne vračaj) – približno
2. rafinirana

razlaga

1. Kaj pa, če bi izstopil skozi okno? Se potem lahko vrne? Mislim, da bi bilo bolje prevesti Če odideš, se ne vračaj ...
2. Res je, da v slovarju pod geslom rafiniran najdemo prevod classy, vendar bi bilo zaradi splošnega razumevanja classy bolje prevesti drugače, na primer elegantna. Ob pridevniku rafinirana ljudje verjetno najprej pomislijo na kakšno nafto oz. olje. (kj.t.)

vprašanje

Na kaj pa se pravzaprav nanaša classy? Morda bi bilo potem lažje razpravljati. (Tomaž)

odgovor

Mislim, da se je stavek glasil: He thinks she's very classy (to naj bi si mislil o svoji sosedi). (kj.t.)

odgovor

Classy se nanaša na osebe (miroljubnejšo polovico sosedov), tako da bi bil res bolj ustrezen prevod eleganten. (Toni Kosec)

Mobilni telefon Sendo S200

izvirnik

Correct!

prevod

Popravi!

razlaga

Ko uporabnik vnese kodo PIN, mu telefon sporoči, da je vnesel pravilno šifro (Correct!), torej bi v slovenščini moralo pisati Pravilno!. Prevajalec je očitno sklepal, da gre za velelnik, nihče pa ni preveril njegovega dela. (Igor Harb)

odgovor

Prevajalci zaslonskih besedil za mobilne telefone pogosto ne dobijo (dobimo) nobenega konteksta, ampak samo seznam posameznih besed in navodilo »Prevedi!« Naročniki se torej tudi sami ne zavedajo, da to ni vedno mogoče. Prevajalec pa potem ugiba po svoji najboljši presoji. (Nika H. E.)

odgovor

Prevajalec ne bi smel nikoli ugibati! Nikoli! Če ni gotov, naj zahteva pojasnilo, preveri celoto in šele nato ugotovi, ali posamezen pasus »paše« vanjo. Zato pa najdemo v trgovinah na tujih izdelkih take prevode, da se človeku ježijo lasje. Ali pa npr. prevajalec ugotovi, da so esesovci imeli na uniformah za simbol runo, namesto starogermanskih pismenk (rune). Jaz seveda čisto verjamem, da so pozimi nosili na ovratnikih tudi ovčje krzno (runo)! Če prevajalec ni gotov in sam ne razume, kaj prevaja, naj se ne loti. Ni vsak za vse ... (Nataša Peternel)

odgovor

A denar je denar. Kdor prevaja, prevaja zato, da zasluži. In zelo redki so (če sploh obstajajo) prevajalci, ki bi zavrnili prevod, ker se nanj ne spoznajo. Poleg tega pa to ni nobeno zagotovilo, da ne bo naročila dobil še slabši prevajalec. Odgovornost je torej predvsem na strani naročnika, prevajalec pa bi se moral le truditi, da dobi dovolj informacij, da mu ni treba ugibati. (Igor)

odgovor

Ena večjih napak prevajalcev je, da ne znajo reči ne, ter razmišljanje v smislu »denar je denar«. Ne glede na to, kako dober prevajalec si, vsega vendarle ne moreš prevesti, bodisi zaradi nepoznavanja ali pa zaradi takih pomanjkljivosti, kot so omenjene zgoraj. Seveda obstajajo taki, ki zavrnejo prevod, če se na stvar ne spoznajo, pa zato še niso slabi prevajalci. Ugibanje vsekakor ne pride v poštev. (pb)

odgovor

Mislim, da v navedenem primeru ni šlo toliko za prevajalčevo nepoznavanje področja, kot za to, da (iz kakršnegakoli razloga že) ni vedel, v kakšen kontekst (meni na telefonu) navedeni ukaz spada. Zaradi specifike zaslonskih besedil pri tem prevajanju najpogosteje prihaja prav do slovničnih nepravilnosti ali do nelogičnosti. Okoliščine prevajanja niso vedno idealne, in tudi še tako dober prevajalec nima vedno neomejeno časa za razčiščevanje stvari z naročnikom. Se pa strinjam, da gre pri prevodnih napakah lahko pogosto tudi za čisto površnost. Ali pa naročnik najde prevajalca, ki mu ne bo treba plačati polne tarife ... (Nika H. E.)

odgovor

Obstaja tudi možnost, da se ena beseda pojavi v dveh ali več pomenih, prevajalsko orodje pa dopušča le prevod 1:1. Pri prevajanju tehnične dokumentacije to ni redek pojav. S to problematiko se srečujem vsak dan, si pulim lase, težim avtorjem izvirnikov, pa ne pomaga. Kako naj ameriškemu avtorju razložim, da imamo 6 sklonov, pri prevodu v hrvaščino celo 7, prevod pa mi pogosto dopušča samo nominativ. Ali pa moram ročno v kakšni zbirki podatkov popravljati vse primere, ki se razlikujejo od najbolj pogostega (in seveda vedeti, v katerem kontekstu se bo pojavil vsak izmed njih).
Glede izvirnega primera tukaj pa še to: Glede na klicaj, ne gre zameriti prevajalcu, da je sklepal, da gre za velelnik. Dopuščam tudi možnost, da je želel izvedeti pravi kontekst, pa mu tudi naročnik ni mogel dati informacije o izvirniku. Ali pa se mu je viselo dol. Naročniku namreč. Včasih je težko (celo nemogoče) priti do nekoga, ki a) ve, za kaj gre, in b) ga briga, kakšen bo prevod. (Slaven Kalebić)

Creativa

Asterix in Obelix: Misija Kleopatra (Astérix & Obélix: Mission Cléopâtre), kino

izvirnik

Itineris

razlaga

Pravzaprav me je zbodel ne napačen prevod, temveč »neprevod«.
Eni od oseb je ime Itineris, kar je kot vsa druga imena ostalo neprevedeno. Poanta pa je v tem, da so tudi v tem Asterixu (kot v vseh drugih) imena zelo pomembna. Itineris je namreč ime francoskega mobilnega operaterja. S prevodom Simobil (Mobitel, Vega), bi tudi slovenski gledalci razumeli, v čem je poanta štosov, ki so nabrani okrog tega karakterja. Vsi, ki ste si film ogledali, tako veste, za kaj gre. (Miha Barborič)

odgovor

Saj je vse lepo in prav, ampak včasih se mi zdi, da od prevajalcev na tej strani zahtevate znanje desetih enciklopedij in še kaj po vrhu. V njihov zagovor bi rekla, da v časovni stiski najbrž ne zmorejo preverjati čisto vsake reference. (Silvija)

odgovor

To o desetih enciklopedijah je včasih seveda res, a pri prevajanju Asterixa mora biti prevajalec pripravljen na vse, še posebej na besedna igre in imena. Slednja imajo skoraj vedno nek pomen, zato jih je treba prevesti.
Glavna težava je seveda arogantnost distributerjev, ki skoraj vse tuje filme dajejo prevajati iz angleščine, dobimo torej prevod prevoda, ki je že samo zaradi tega ponavadi neustrezen. Asterix je pa sploh poseben primer.
Da ga lahko prevajamo, je treba dobro poznati francosko kulturo, saj v njem najdemo polno aluzij nanjo. Če je bil film že prevajan iz angleščine, bi si prevajalec lahko vsaj ogledal prevod stripa, po katerem je bil film posnet, in dobil kakšno idejo za prevod imen in drugih izrazov, ki so v stripu nedvomno perfektno prevedeni. Resnici na ljubo Itinerisa tam vseeno ni. (Igor)

odgovor

Kot precejšnja ljubiteljica stripov sem bila krepko razočarana, ker imena v samem stripu in imena v filmih in risankah o Asteriksu nikoli niso bila usklajena. In tudi v stripih niso bila vedno dobra in smiselno prevedena. Očitno je prišlo do hudega kratkega stika med založbo in distributerjem/a ali pa eni, drugi in tretji sploh niso bili zainteresirani, da bi združili moči in naredili najbolje. Tako je bil na primer v stripu in filmu Panoramix, v risanki pa Medicinix (kar je meni bistveno bolj všeč). Najbolj duhoviti in smiselni prevodi imen pa so se mi zdeli hrvaški oziroma srbohrvaški izpred ohoho let. (Vesna)

odgovor

Itineris sem izpostavil predvsem kot najbolj očiten primer, pri katerem bi prevod marsikomu pomagal pri razumevanju tistega prekinjanja zvoka oz. slabega signala, saj se zdi v nasprotnem primeru zadeva čisto nesmiselna. Gre pa za zadevo, ki jo najbrž pozna vsak, ki je v zadnjih letih vsaj enkrat obiskal Francijo z mobilnim telefonom. Zavedam se, da je pri Asterixu prevajanje imen strašno »kunštno«, a bi bilo vsaj pri delu imen zagotovo potrebno.
Čisto mimogrede pa še vprašanje za tiste franciste, ki obvladajo deset enciklopedij. Je komu slučajno jasno, na kaj se nanašajo verzi, ki jih recitira Asterix ob pogledu na svetilnik? (Miha Barborič)

odgovor

Tiste, ki poznajo strip (no ja, vsaj mene), motijo tudi drugi izrazi, ne samo imena. Iz prejšnjega filma se spomnim recimo druida, ki ga je Aleš Berger prevedel s čarodejem. (Igor)

Kuhinja do nazga, 11. maj 2002, 17.45

izvirnik

Shut up!

prevod

Tišina.

razlaga

Ne vem – kolikor vem, je tišina v angleškem jeziku ekvivalentno silence. Če bi že želeli tako prevajati, bi lahko zaključili vsaj z vzklično intonacijo. Na sploh se mi zdi, da bi pri prevodih morali več uporabljati klicaje in pomišljaje. Včasih, kadar gledam kako odajo brez zvoka, sploh nimam občutka, za kaj gre, še manj, da bi vedel, kakšna atmosfera vlada med protagonisti. (Tomaž)