Mojstrovin: 1900 

Stran 211 od 380

Sfingi raste brada, feljton, 10. avgust 2002

prevod

Ameriška armada je odkrila Atlantis že leta 1973.

razlaga

V feljtonu, ki povzema naslove iz ameriških tabloidov, ki to poletje sprožajo salve smeha, nepodpisani prevajalec in prirejevalec očitno ne ve, da Slovenci potopljeno celino imenujemo Atlantida, pa tudi tista ameriška armada nekam sumljivo vonja po American Army, ki se jo prevaja kot ameriško vojsko. Ergo: Slovenci smo na boljšem, saj se smejimo dvakrat: Američani samo neumnostim v svojih časnikih, mi pa neumnostim v ameriških časnikih in čudnim prevodom v naših. (Boštjan Gorenc)

JAG, 24. maj 2002, 22.40

izvirnik

Bill Of Rights

prevod

lista svoboščin

razlaga

Bill of Rights je res nekakšna lista svoboščin, ki je vsebovana v prvih desetih amandmajih ameriške ustave, a vendar gre za tako pomemben zgodovinski dokument v razvoju človekovih pravic, da se v stroki tako skoraj že ponižujoče poimenovanje, kot je lista svoboščin, nikakor ne uporablja, temveč le izvirnik, torej Bill of Rights. (sk)

odgovor

Televizijska nadaljevanka pač ni stroka in celo v dokumentarcih je treba strokovne izraze prevesti tako, da jih razumejo vsi. (Nikolaj)

odgovor

Tudi v računalniški stroki se trudimo prevajati izraze, ne glede na to, kako pomembni so (pravzaprav je pri teh še bolj koristno, da jih prevedemo). Mislim, da je prav, da se jezik ohranja in bogati. (rl)

odgovor

Torej bi Vi na primer Microsoft prisilno poslovenili kot recimo Majhen-Mehak ali kaj podobnega. Pa ga ne, ker je Microsoft ime firme in se ne prevaja. Kot je tudi Bill of Rights ime zgodovinskega dokumenta in je tudi neprevedljivo. (sk)

odgovor

Zakaj pa potem prevajamo poimenovanje deklaracije o neodvisnosti ali ustanovne listine ZN? Takole počez res ne moremo trditi, da imen (naslovov) zgodovinskih dokumentov ne prevajamo. Nasprotno, večinoma jih prevajamo, je pa nekaj izjem (zlasti, ko gre za latinska poimenovanja: magna charta, privilegium maius ...). Po moji izkušnji pri teh izjemah ne gre za kak trden sistem ali načelno odločitev, temveč bolj za uveljavljeno rabo. Primerjava z imeni firm pač ni na mestu. (rs)

odgovor

Mimogrede, sk, koliko odstotkov Slovencev po tvoje obvlada angleški (ameriški) jezik, in dalje, koliko od teh ve, kaj za vraga je to Bill of Rights? (Iztok)

odgovor

V bistvu je Bill of Rights v učnem programu gimnazijcev v 3. letniku. Tu nima obvladanje angleščine nobene zveze. (nk)

odgovor

Od kdaj? To je zdaj vprašanje. Pa tudi vsi ne hodijo (niso hodili) v gimnazijo. Le majhen procent ... (Iztok)

Gospodar prstanov: Bratovščina prstana (The Lord of the Rings 1: The Fellowship of the Ring), kino

izvirnik

Shire, Isengard

prevod

Šajerska, Ajzengard

razlaga

Shire se da čisto lepo prevesti v Grofijo, ne pa Šajersko??!?! Ajzengard pa ... kaj naj rečem ... piši kao govoriš?! (ro)

odgovor

Pričakovala sem komentar na imena, zato naj pojasnim. Vsa imena, osebna in krajevna, pa tudi posamezni specifični izrazi, ki so v Tolkienovem Gospodarju, so usklajeni z novim prevodom knjige, ki je izšla nekaj dni pred premiero filma. Ker bosta v naslednjem letu izšla še oba preostala dela in ker bosta sledila še dva filma, smo se z distributerjem strinjali, da morajo biti imena enaka. To sem sicer že pred časom pojasnjevala, a prav je, da za tiste, ki naše debate pred dobrim mesecem dni niso spremljali, to še enkrat ponovim. Imena niso zrasla na mojem zeljniku, čeprav se z večino strinjam, da so dobro prevedena, ampak to je moje osebno mnenje. Če Mladinska knjiga ne bi izdala knjige v novem prevodu, bi pri prevajanju filma uporabila imena iz prejšnjega prevoda.
In da že v naprej pojasnim tudi nekatere druge malenkosti, ki so morda koga zmotile: vsi izrazi v filmu so pravilni, samo nekateri so arhaični, zastareli ... poskušala sem se približati govoru, ki bi malce namigoval na stare dni. Zato tudi ponekod nisem uporabljala rodilnika, kar pogojno dovoljuje tudi SSKJ kot narečno posebnost. Če so vas morda zmotile vejice, ki ponekod manjkajo na koncu vrstice, pa naj povem, da je to tehnična težava, do katere pride, ko film podnaslavljajo. Občasno se zgodi, da kislina preprosto »požre« vejico. Upam, da sem vam dala dovolj natančen odgovor. (Vesna Žagar)

odgovor

Moje mnenje: kaj kakšna beseda pomeni, najbrž vsak prav dobro ve, osebno imam stokrat raje Šajersko kot Grofijo (?! – lepo te prosim, a se ti Grofija res zdi v redu?!). Sicer ni rečeno, da je vse prevedeno optimalno, ampak morda ni pametno, da udrihate po lastnih imenih iz LOTRA brez izjemno dobrih argumentov, kajti nasprotna stran jih ima kar precej – argumentov namreč. (Miha Pribošič)

odgovor

Prevajalec knjige, Branko Gradišnik, je v obširnem uvodu v novo slovensko izdajo temeljito pojasnil, kako se je lotil prevoda in zakaj je izbral posamezne rešitve. Ne trdim, da so vse najboljše (tudi zato, ker še nisem prebral ne originala ne prevoda), a preden se sproži plaz, bi bilo pametno vsaj pokukati v prevajalčevo utemeljitev. Da ne bomo še tu streljali kar počez (kot na primer na Jokerjevem mnenjalniku). (rs)

odgovor

Se popolnoma strinjam. Naj si najprej ljudje preberejo uvod v prevajanje novega prevoda, in če boste še potem kritizirali prevod, vam bog pomagaj :). Kapo dol Gradišniku (in posredbo tudi Vesni) za tako lep in korekten prevod. (Damjan Zorc)

odgovor

Hvala, hvala. :)) Vem, da nič ni popolno. Če bi stokrat pevajala isti film, bi stoprvič spet naredila kaj drugače, ampak mislim, da je načelno film kar solidno narejen (malo piham na svojo dušo, hehe). Res pa se mi ne zdi smiselno preveč razpravljati o prevodu imen. Enim so všeč, drugim ne, tretjim so všeč samo nekatera ... Ampak to je stvar osebnega okusa. Za prevodi imen stoji poglobljeno raziskovanje in iskanje čim boljših predlogov. Preden sem se lotila filma, sem dobila iz Gradišnikovih rok seznam vseh imen, kjer se natančno vidi, kako so se imena razvijala. Zraven so tudi podrobne utemeljitve za vsako posebej. In povem vam, če knjiga še nikoli ne bi bila prevedena v slovenščino, moji izvirni prevodi imen niti približno ne bi bili tako duhoviti, pestri in bogati, kot so Gradišnikovi. Toliko o imenih. Mislim, da je Mojster v tem primeru bolj namenjen pripombam na tisti del prevoda, ki je prišel izpod mojih prstov na tipkovnici, če jih kdo ima. Še enkrat hvala, Damjan. :)) (Vesna Žagar)

odgovor

Mislim, da je film prav simpatično preveden, knjige pa še nisem dobil v roke. Glede na to, da imaš seznam z razvojem imen, bi bil pa res strašno vesel, če bi lahko razložila, zakaj je nastala Šajerska. Ves čas me je namreč motilo, da hobiti prihajajo iz Š(t)ajerske. (Miha Barborič)

odgovor

Gradišnikovih prevodov rajši ne komentiram. Kaj naj rečem o človeku, ki izkušene profesorje Filozofske fakultete zmerja s skupino podkletnikov, ki ne vedo, kaj se dogaja na področju prevajalstva, ali pa o človeku, ki trdi, da je Pratchet površen in bi ga moral popraviti, preden ga začne prevajati? Ali celo, kaj naj rečem o človeku, ki je Merry prevedel z Medo? Rajši bom tiho in si bom mislila svoje. Sem pa razočarana, da so ga drugi kolegi sprejeli kot sposobnega prevajalca. (Amra)

odgovor

Se strinjam z Amro – na določenih mestih. Nobenih pripomb na imena in prevod lepo teče. Ampak kaj vse to pomaga, ko iz prevajalca veje tako omalovažujoč odnos. Kako naj nekdo optimalno prevede LOTR-a, če se knjige že v osnovi loti s podcenjujočim tonom o slogu, avtorju ... LOTR je srčna in iskrena knjiga. Če se prevajanja lotiš pragmatično, si brcnil v temo. Izdelek je lahko samo hladen, kar je za tako vročo knjigo greh. A ima nekdo sploh pravico prevajati LOTRA, če nanj gleda tako zviška? Ali pa se motim? To sem pač potegnil iz Sobotne priloge. Intervju je res kratek, ampak pogrešal sem en sam »Rad imam to knjigo.« (miha)

odgovor

Ja, no, vsak ima svoje mnenje – še posebej, kar se tiče Gospodarja. Ampak Gradišnik je sposoben prevajalec (če mi ne verjameš, preberi njegov uvod v prevajanje v prvi knjigi Gospodarja). Sploh pa, kaj ima opraviti njegovo osebno mnenje o profesorjih in Terryju Pratchetu z njegovim prevajanjem? Je že mogoče res, da je Gradišnik vase zaverovan, egoističen človek, ki vsepovprek pljuva po konkurenci in drugih ljudeh iz njegove stroke. Ampak delo je še vedno korektno prevedeno. Če mi ne verjameš, si pojdi najprej prebrat knjigo. (Damjan Zorc)

odgovor

Seveda. Kot sem že rekla, so se imena razvijala in spreminjala skozi delo. Morda bo kdo presenečen, kako je prišlo do Šajerske, ampak zdi se mi, da je cel postopek zanimiv za prevajalce, ki se bodo kdaj, pa čeprav v manjši meri, morali spoprijeti s slovenjenjem kakšnega imena. Zato sem kar prekopirala del o Šajerski iz Gradišnikovega dokumenta. Izvolite: Shire – Grofija??? Shire izvira še iz prednormanske delitve dežele ... Serif (iz shire-rif) Okrožje ... Okraj ... Krajina ... Krajnska ... Če je mejna grofija, sicer ne ... Ni mejna, torej Vojvodina, vlada ji than oz. tan ali vojvoda. Torej tanovina, tanstvo, Tanska ali Tansko, tanski, Tanci ... Vse gre zlahka. Je pa to dokaj oddaljeno od prvotnega pomena. Tolkien predlaga »smiseln prevod«, ki pa v resnici ni smiseln. Boljša je moja varanta s Tanskim, lahko pa ponašim v Šir (tudi podpomen širjave) in imam potem še širifa ... Šajerska? (Ker se izg. Šajr). Šajerci? Potem šajerif namesto šerifa, šajer pa namesto vojvode.
Takole. To so bila vmesna razmišljanja, ki so jih potem dorekli skupaj z urednikom na založbi. In hvala za »simpatično« pohvalo. :)) Pa še par besed za Amro. Nič na tem svetu ni popolno, zato tudi nič ne more biti všeč prav vsem. Celo prav je, da imamo različna mnenja, če jih kulturno izražamo. Osebno Gradišnika kot prevajalca visoko cenim, hkrati pa spoštujem tiste, ki mislijo drugače, če zaradi tega ne pljuvajo po meni. Prav tako pa ne cenim tistega, ki se sicer strinja z mano, a zna to pokazati samo z žaljivkami na račun drugače mislečih. Z nekaj več tolerance na vseh področjih življenja bi bil svet veliko lepši. (Vesna)

odgovor

Ste prebrali prevod in Gradišnikov uvod, ali ga imate samo v želodcu, ker je pač brez dlake na jeziku in marsikomu nadležen? Ker, bodimo iskreni, če bi prebrali knjigo, bi se verjetno drugače odzvali. Pripombe, ki jih imate vi, pa so na ravni branjevk: kaj sem slišala od znanca, ki mu je povedal znanec, da je rekel oni. Lepo vas prosim. Torej nam, »kolegom«, svetujete, naj se mu kar odrečemo? Hja, prebrali smo že marsikaj njegovega, in mislim, da se mu ne bomo. (Frida Črmelj)

odgovor

Ne glede na kakovost prevoda (in originala) človeka vseeno malce zbode, ko vidi, da Gradišnik očitno sploh ni do konca prebral Gospodarja prstanov, vsaj ne dovolj natančno. V intervjuju v Sobotni prilogi kot primer Tolkienove površnosti ali nedoslednosti omenja, da se sploh ne ve, kaj hobiti počno s svojimi umrlimi. Pri koncu knjige, resda v enem samem stavku, izvemo, da jih pokopljejo.
The fallen hobbits were laid together in a grave on the hill-side, where later a great stone was set up with a garden about it.
(Nikolaj)

odgovor

Dobro, šajerska gor ali dol... Res pa me zanima, od kod prevod Medo. Merry v originalu je res okrajšava za Meriadoc, ampak hkrati tudi več. Že samo ime je v tem primeru označba lika. Merry je vesel, razposajen hobit in mislim, da prevod v Medo ni primeren.
O izjavi o Tolkienovi površnosti in nedoslednosti pa moram povedati, da je to največja neumnost, ki sem jo slišal. O Tolkienovi nedoslednosti se ne more govoriti zgolj na podlagi Gospodarja prstanov in Hobitta. za vsaj delno razumevanje je treba prebrati vsaj še Silmarillion, za katerega upam, da ga nikoli ne bodo poskušali prevajati. Vsem pa svetujem, naj se potrudijo prebrati original, ali če ne razumejo angleščine, poskušajo dobiti prvi prevod. Žal mi je le, da je takšna kultna knjiga prevedena na tak način. (ro)

odgovor

Gradišnik je na tiskovni konferenci pred premiero filma in ob predstavitvi knjige natančno povedal, zakaj je Merry postal Medo. Ime mora označevati nekoga, ki je dobrovoljne narave, zanka pa je ta, da Tolkien vse vzdevke oziroma »ljubkovalna« imena izpeljuje iz izvirnega imena in vzdevki morajo imeti vsaj prvo črko enako: Fredegar – Frit, Peregrin – Pipin, Samoglav (Samwise) – Samo ... Merjadok – ???. Pa smo tam, kjer ni muh (kot pravi moja stara mama). Mnogim bi bil Gradišnikov prvi predlog MeRjADOk – Rado bolj všeč, saj delno izhaja iz imena in hkrati ponazarja radost, veselje. Ampak ... kaj pa Tolkienova pravila, navodila in očitna logika v knjigi? Medo je tudi lahko oznaka za dobrodušnega človeka, pa še M se ohrani. Gradišnik sam je izjavil, da je Medo kompromisna rešitev, da je volk sit in koza cela. Mimogrede, že odkar sem zlezla iz plenic, poznam možaka, ki ga kličemo Medo, tudi zato, ker je 150-kilska dobra dušica. Izjave o Tolkienovi nedoslednosti niso iz trte zvite, tudi sama sem opazila, da ponekod določene izraze piše z malo, drugje pa z veliko začetnico, pa za to ni nobenega razloga. Bralec teh nedoslednosti najpogosteje ne opazi, prevajalcu pa povzročajo sive lase, če hoče dobro opraviti svoje delo. Vsakemu se pri delu prikradejo napake in niti Tolkien ni bil nezmotljiv. Res je napisal nekaj zelo dobrih knjig, ampak zato še ni božanstvo. Sicer pa tudi bogovi in božanstva (če verjamete vanje) niso nezmotljivi, vsemogočni in vsevedni. Vsak je ustrelil vsaj enega kozla v svojem neskončnem obstoju. :)) (Vesna Žagar)

odgovor

Se strinjam, da so bili prevodi imen iz Gospodarja prstanov po logiki in izpeljavah g. Gradišnika povsem pravilni. Amapak problem se pojavi, ko izveste, da se je g. Gradišnik milo rečeno požvižgal na Tolkienova originalna navodila za prevajanje lorda v druge jezike. Mislim, da je bil starješi prevod, vsaj kar se imen tiče, veliko bolj dosleden. (šj)

odgovor

Pa saj ravno v tem je hec – Gradišnik je upošteval Tolkienova navodila. Veliko bolj, kot so jih upoštevali pri prejšnjem prevodu. (Vesna)

odgovor

Lahko tole malo bolj razčleniš in pojasniš, šj? Od kod ti ta informacija? Mogoče iz njegovega uvoda v prevajanje Gospodarja? (Damjan Zorc)

odgovor

Kaže, da se je nekdo milo rečeno požvižgal na prevajalčev uvod. Tam so Tolkienova navodila o nomenklaturi in prevajanju imen obširno in podrobno razložena. Prav iz njih izvirajo logika in izpeljave g. Gradišnika, najsi so komu všeč ali ne. (jk)

odgovor

V 80. letih sem na polici v neki knjigarni opazil roman z naslovom Bored Of The Rings. Zdaj mi je neskončno žal, da ga nisem vsaj prelistal. In zdaj mi je tudi jasno, zakaj je bil napisan ... (sk)

odgovor

Branko Gradišnik ima že v genih, po očetu, ljubezen do slovenščine in jezikov nasploh in ne verjamem (kolikor se to sliši naivno – verjeti v nekaj), da ga ni na vsem širnem Slovenskem, ki bi prevod izpeljal bolje. Pogrešam pa Branka v medijih, svojčas je objavljal v Sobotni prilogi svoje kratke zgodbice, bile so prava smetanca. (Niko)

odgovor

Hvala Vesni za podrobno pojasnilo. Moram priznati, da je ob podrobni etimologiji oz. poznavanju nastanka imena zadeva precej bolj logična. Ampak kar na suho mi tale Šajerska ni bila čisto logična. (Miha)

odgovor

Glede na prejšnje razprave na tej strani, sem bila na podnaslove pri Gospodarju prstanov še posebej pozorna. Kar je pri tako dobrem filmu včasih problem. Zelo me veseli, da je film podnaslovljen tako, kot je. Ker je podnaslovljen dobro. Žalostno pa je, da se ta stran uporablja samo za kritike. Redkokdaj kdo napiše, kaj mu je všeč, če pa že, pa je to ponavadi samo odgovor na prejšnjo kritiko. Torej: g. Vesna, naredili ste lep prevod. Tako tehnično, kot tudi vsebinsko. Problem pa je, da ljudje iščejo napake. In ko jih ne najdejo, se vtaknejo tudi v stvari, kot so imena. Kljub temu, da za njihov prevod obstaja razlaga. Žalostno. Gradišnikov prevod je lep, jezik je primeren, kar pa se tiče imen: navdušenci s(m)o brali original in vemo, kakšna so prava imena. Tistim, ki pa originala nikoli ne bodo vzeli v roke, pa je stvar s tem olajšana. Kar se pa tiče kritik g. Gradišnika: Soditi delo človeka po njegovem karakterju je ... hm ... pod nivojem. Mislim, da je dober prevajalec ravno prevajalec, ki je zmožen prevesti tudi delo, ki mu ne ugaja. In prevesti ga tako, da njegovega mnenja ne opaziš. Torej: ne iščite napak, kjer jih ni. In spomnite se kdaj pa kdaj na pohvalo. Nekateri so je vredni. (mo)

odgovor

Moj prispevek je bil protisloven, očitno sem se malo zaštrikal. Glasiti bi se moral: Branko Gradišnik ima že v genih, po očetu, ljubezen do slovenščine in jezikov nasploh in ne verjamem (kolikor se to sliši naivno – verjeti v nekaj), da je kdo na vsem širnem Slovenskem, ki bi prevod izpeljal bolje. Pogrešam pa Branka v medijih, svojčas je objavljal v Sobotni prilogi svoje kratke zgodbice, bile so prava smetanca. (Niko R.)

mnenje

Branko Gradišnik je tehnično morda izvrsten prevajalec, a to mu ne pomaga kaj dosti. Tehnika sama po sebi je brez vrednosti, dokler ne ujameš duha. Če ne sprevidi veličine v tej napol otroški knjigi (nekako tako se je sam izrazil), je storil veliko napako, da se jo je sploh lotil prevajati.
Kot je zapisal naš najboljši prevajalec:
...
tvoje forme in ideje,
o kako je vse to suho,
golo, piškavo in gluho –
ptič na veji se ti smeje
...
Tudi prvi prevod Gospodarja prstanov ni bil kaj prida. Kljub temu pa spoštujem vsakega prevajalca, ki prevede tako veliko delo. Tudi Gradišnika. Sam sem odnehal po enem poglavju, torej bi bilo verjetno bolj prav, da sem tiho. Za zares dober prevod Tolkiena pa naj si vsak vzame v roke Hobita.
Preveč spoštujem Tolkiena, da bi ga ubogal, ko bi ga prevajal. Veliko bolj se mi zdi pomembno, da prevajalec pozna škrate.
Prevod filma z izjemo vzetih imen pa se mi je zdel zares odličen. Vsaj ob enkratnem ogledu nisem opazil nobenega spodrsljaja. (Boštjan Pajntar)

eden od julijskih izvodov

izvirnik

The last Mohican

prevod

Poslednji mehikanec

razlaga

Take površnosti že dolgo nisem zasledil. Najbrž je vsem jasno, da je Mohican Mohikanec (indijanec), ne pa mehičan. V najboljšem primeru se je nekdo zatipkal. (jp)

Nokia 3410

izvirnik

applications

prevod

aplikacije

razlaga

SSKJ definira besedo aplikacija predvsem kot glagol (nanašati nekaj) in kot našit okrasek na tkanini. Čeprav veliki angleško-slovenski slovar za besedo application ne nudi primernega odgovora, bi prevajalec vseeno moral biti nekoliko bolj razgledan in ugotoviti, da se samostalnik application v računalniškem (in tudi mobilno-telefonskem) jeziku lahko prevaja v slovenščino zgolj kot program. V angleščini jim pač application očitno zveni nekoliko bolje, vendar to dejansko ni nič drugega kot dober star program. (Igor Harb)

pripomba

Opazil sem svojo napako; aplikacija glede na SSKJ ni glagol, temveč glagolnik. (Igor Harb)

odgovor

SSKJ ni merodajna referenca za računalniško terminologijo, ker je nastajal precej pred razmahom PC-jev, mobilnih telefonov in z njimi povezane tehnologije (njegovo besedišče v veliki meri temelji na literaturi 19. stoletja).
Tudi v slovenščini se v računalniškem kontekstu uporablja beseda aplikacija, ki ni po izvoru nič manj tujka kot beseda program. Res pa je, da je program večini ljudi bolj razumljivo. Pa saj imamo v angleščini tudi program, application, utility, pa še kaj bi se mogoče našlo. In vse je v bistvu isto. Nič hudega. (Nika H. E.)

odgovor

Aplikacija (program) se uporablja v kontekstu (besedilu) samo takrat, ko avtor ne zna napisati lepše. (Nikolaj)

odgovor

SSKJ morda res ni ravno merodajen na tem področju, vendar pa Leksikon računalništva in informatike, ki je izšel letos, definira application kot namenski program oziroma program. Omeni sicer besedo aplikacija, vendar jo definira kot program. (Igor Harb)

odgovor

V računalništvu razumem aplikacijo kot uporabo nekega programa za reševanje kake naloge, problema. Npr. če s programom Excel razviješ »programček«, aplikacijo za izračun dohodnine. (Nick)

odgovor

V elektroniki nasploh najde beseda pomen, soroden besedi uporaba. Recimo, praktično vsi proizvajalci čiperaja podajajo poleg Datasheetov tudi Application Notes, kjer podajo kako pametno misel ali primer, ki mogoče iz suhih podatkov v Datasheetu ne bi bil očiten vsakomur. Torej beseda ne označuje samo programske opreme. (Brane2)