Mojstrovin: 1900 

Stran 229 od 380

Korak za korakom (Step by Step), 10. januar 2002, 18.40

izvirnik

Calculus? I can't believe you are doing Calculus! (približno)

prevod

Calculus? Ne morem verjeti, da bereš Calculusa!

razlaga

Te oddaje sicer ne gledam, toda tokrat sem jo gledal in skoraj umrl od groze zaradi prevoda. Bilo je kar nekaj ocvirkov, zaradi katerih so mi prišle solze v oči, vendar bom tule napisal samo enega.
Situacija je bila ta, da punca na Havajih na plaži bere knjigo in fant, ki pristopi, ne more verjeti, da lahko nekdo sredi tega turističnega raja počne nekaj tako dolgočasnega, kot je branje knjige, zato izusti zgoraj zapisana stavka (ki sta bila v izvirniku sicer daljša, vendar se trenutno ne spomnim celotnega citata). Sicer z branjem knjige na plaži ni nič narobe, je pa res že malce hudo, če se na plaži učiš matematiko! Kajti Calculus ni noben pisatelj oz. avtor knjig, temveč je vrsta matematike, ki se poučuje na ameriških šolah. Ne vem sicer točno, kakšna vrsta matematike je to (na prvi pogled bi rekel, da numerična, ampak ni nujno), vendar bi bil že dovolj približen prevod, če bi prevajalec napisal samo Matematika? Ne morem verjeti, da se učiš matematiko! S tem groznim prevodom je prevajalec popolnoma izničil pomen izvirnika. Kot rečeno, v tej oddaji je bilo še več podobnih cvetk (architectural —> arhitektonski, le kaj se je zgodilo z arhitekturni) ... Le kdo je ta kriminalec, ki se ima za prevajalca? (mf)

odgovor

Calculus je preprosto račun. Lahko bi bila torej aritmetika ali računstvo. Ali pa preprosto matematika, ja. Da ne kompliciramo preveč. (Vesna)

odgovor

Calculus je po slovensko »infinitezimalni račun« oziroma po domače »odvodi in integrali«. Glede na kontekst in dolžino podnapisov pa je najboljši prevod, ki ga predlaga mf. (Matjaž)

odgovor

Calculus je skupno ime za diferencialni in integralni račun – skratka za funkcije, odvode, integrale in podobno »višjo« matematiko. (Nikolaj)

odgovor

Pri prevodu te nanizanke se boste še pogosto držali za glavo. Res pa je, da zadevo zdaj že četrtič ponavljajo. Dejstvo je, da je bila prevedena tam nekje v temnih časih začetkov komercialne televizije, ustvarjalci teh biserov pa se že dolgo ne ukvarjajo s tem delom, ker mu pač niso kos. Takrat so bili na televiziji veseli vsakega para pridnih rok. Tako da ne vem, ali se ima sploh smisel razburjati. Ta nanizanka pač nikakor ne odseva trenutnega stanja naše prevajalske srenje. Isto velja za Mash, ki je najstarejši prevajalski izdelek Popa, da ne govorimo o pravkar odvrtenem Princu in še marsikateri humoristični nadaljevanki, ob kateri se zgražamo.
Marsičesa so krive stiskaške televizije, ki brez premisleka odvrtijo nanizanke, za katere vedo, kako so prevedene, in se ne potrudijo, da bi jih opremili s svežimi podnaslovi.
Verjetno ste tukaj prisotni strokovnjaki že ugotovili, da so takšne reči ponavadi tudi zelo površno (tehnično in oblikovno) podnaslovljene, da si podnaslovi sledijo v nenavadnem ritmu, da včasih kakšen kar umanjka in podobno. To je ponavadi znak, da izdelek izvira iz tistih pionirskih časov.
Če pa malo pobrskate po zgodovini Mojstra, boste opazili, da je bilo pripomb na Korak za korakom že kar precej. In da so napake res abotne.
Poskusite torej loviti takšne cvetke, ki se pojavijo v sicer kvalitetnih prevodih, pa bi komu lahko odprle oči. Takšen calculus pa, priznajmo si, ni nekaj, česar vsaj približno usposobljen prevajalec ne bi vedel. Toliko. (fč)

odgovor

To bo verjetno držalo, fč. Prevodi, kot sta bila Duh in Dragnet iz prvih dni POP TV, so se za vekomaj vpisali v zgodovino prevajalskih katastrof. Najprej sem se zgražala, zdaj se pa samo še režim, ko se spomnim. (Vesna)

South Park, 28. december 2001

izvirnik

Santa Clause

prevod

Dedek mraz

razlaga

Celotna epizoda (ki je bila sestavljena le iz božičnih pesmi) je bila prevedena zelo dobro (prevodi so se rimali), vendar pa me je malo zmotilo to, da je prevajalec prevedel Santa Clause v Dedka mraza. Seveda je to Božiček (kar je bilo razvidno tudi po tem, da je nosil rdeča oblačila in ne bela). (jp)

odgovor

Prvič, ni Santa Clause, temveč Santa Claus. Drugič, who cares? (Slaven Kalebić)

odgovor

Tretjič: I care! Gre za različni osebi (pa čeprav imaginarni) in naj bosta tudi pravilno poimenovani. (Klemen Košir)

odgovor

Če smo čisto natančni, pravzaprav ne gre za različni osebi. Santa Claus je pravzaprav kar Sveti (Mi)Klavž, ki so ga protestanti, ker pač ne priznavajo svetnikov, prestavili na božič in mu za vsak primer še »pogermanili« ime. Komunisti so pa potem naredili še eno kloniranje prinašalca darov in tako imamo sedaj tri pojavne oblike enega in istega dobrotnika. (Nikolaj)

odgovor

Kar se tiče dejstva, ali se pravilno piše Santa Claus ali Santa Clause: V slovarju je res napisana prva oblika. A če malo posrfate, boste našli obe verziji. Na USA Today ali Amazon.com npr. imajo napisano Santa Clause. Očitno tudi angleščina (oz. njena ameriška izvedba) ni več tisto, kar je nekoč bila. (Majda)

odgovor

Verjamem, da ste na Amazonu našli obliko zapisa Santa Clause. Gre za naslov filma, v katerem se je avtor besedno poigral z besedo klavzula. Podobno kot, recimo, avtorji filmov Buy & Cell ali Justin Time.
Obstaja tudi spletno mesto www.santaclause.com, kjer gre tudi za besedno igro – Santa Claus-e (podobno kot, recimo, E-Bay).
No, naš Božiček ali Miklavž ali karkoli že je, je še vedno le Santa Claus.
Da se ne bi totalno blamiral z zatrjevanjem nečesa, kar morda ni res, sem za vsak slučaj povprašal nekaj native speakerjev. Vsi po vrsti so zatrdili, da je pravilen zapis Claus in ne Clause ter da gre bodisi za ignoranco, bodisi za besedno igro. Ni nek argument, vem, ampak vseeno bom lažje spal. :) (Slaven Kalebić)

odgovor

Samo pohvalil bi rad prevod, ker se mi zdi fantastičen in sem si prav zaradi tega epizodo ogledal dvakrat – nekaj for v prevodu izpade celo boljše kot v izvirniku, kar je izjemna redkost. Res super. :) (Nejc Gazvoda)

Cosby (The Cosby Show), 19. oktober 2001, 18.05

izvirnik

Judy just got her first period.

prevod

Judy je dobila svoje prvo perilo.

razlaga

Amm... meni se to nekako ne zdi pravilno?!? Ko starši izvedo, da je Judy dobila menstruacijo... Ta beseda se pojavi večkrat v nanizanki... Prevod se mi zdi zgrešen. Kako bi moralo biti po vašem mnenju? (df)

odgovor

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pri geslu perilo v drugi točki zapisano:
navadno v zvezi mesečno perilo: vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice
Z izrazom ni torej nič narobe. (mp)

odgovor

Izraz je povsem v redu, morda malce zastarel in zadnje čase redkeje uporabljen, vendar pa je v večni bitki prevajalcev s prostorsko stisko povsem razumljivo, da je prevajalec raje uporabil perilo, ki ima le 6 črk, kot pa menstruacija, ki jih ima 12. (Vesna Ž.)

odgovor

Samo predlog: kaj če bi kritiki vseeno pogledali v kakšen slovar, preden svojo nevednost razkazujejo celemu svetu (ali vsaj Sloveniji). (rs)

odgovor

Se strinjam z odgovorom rs-ja. Kaj je narobe z izrazom (mesečno) perilo? Ali recimo (mesečna) čišča ali ... Samo zato, ker se nekomu izraz zdi zastarel, tak ali drugačen, še ne pomeni, da ga prevajalec ne sme uporabiti. Nasprotno – to dokazuje, da ima prevajalec bogat besedni zaklad, ki ga s svojim delom bogati tudi nam. Dolgo me ni bilo na teh straneh, pa vidim, da nekateri kritiki ne vedo, kje je meja. Škoda. (mm)

odgovor

Mislim, da imam nadpovprečno bogat besedni zaklad, pa vendar tega s perilom ne bi razumel (razen če bi tudi poslušal originalno angleščino, kar običajno počnem, ali pa mogoče razumel iz konteksta). Zato menim, da te konstrukcije ne bi razumelo 90 % gledalcev. Vse lepo in prav, toda prevodi so za gledalce, ne pa za dokazovanje besednega zaklada prevajalca. (Marko)

odgovor

Marko, najbrž še marsikaterega izraza v zvezi z mesečnim perilom ne bi razumel. To ne pomeni, da nimaš nadpovprečno bogatega besednega zaklada, ampak le, da morda ne sega prav v vse sfere življenja. Po mojem gledalcev ne gre podcenjevati. (sg)

odgovor

Vrnimo se na izhodišče: prvi komentator ni zapisal, da je prevod nerazumljiv ali da bi bila mogoča boljša rešitev. Ne! Napisal je »meni se to nekako ne zdi pravilno?!?« in »Prevod se mi zdi zgrešen« ter tako demonstriral svojo nevednost. Zato ponavljam: preden človek kaj objavi (četudi v internetu), je smiselno, da zapisano premisli in da se o zadevi informira vsaj v osnovnih priročnikih (SSKJ ...). Vse pisanje o nadpovprečnem besednem zakladu in devetih desetinah gledalcev, ki naj ne bi vedeli, kaj pomeni perilo, je v tem kontekstu brezpredmetno. (rs)

odgovor

Sploh pa je punčki ime Rudy. :)) (dpt)

odgovor

Hehe! Vsa čast gre tebi, dpt! (Ankh)

odgovor

Očitno nekateri premalo berejo knjige in preveč gledajo televizijo. Mesečno perilo ali perilo, če že dlakocepite, je dostikrat uporabljan izraz za menstruacijo v pisani besedi. (ak)

odgovor

Bravo, ak, za tako poučen odgovor! (Damjan Zorc)

odgovor

Dragi Marko z nadpovrečnim besednim zakladom, praviš, da besede perilo ne bi razumelo 90 % gledalcev. Zmanjšajva to številko za polovico. Če upoštevava, da je na svetu približno pol žensk in pol moških, je razmerje verjetno enako tudi pri gledalcih te serije; torej izraza ne bi razumelo 45 % gledalcev; preostalih 45 % pa predstavljajo (verjetno) zrele ženske, ki (verjetno) vsake toliko obiščejo ginekologa. Tam pa jih najprej vprašajo po perilu. (Maja)

odgovor

No, iz samega stavka (brez konteksta) seveda ni razvidno, za kakšno perilo gre. Za razumevanje bi bilo vsekakor treba uporabiti besedno zvezo mesečno perilo, kar pa znese že več kot 20 znakov, zato bi bilo še najbolj preprosto zapisati kar menstruacija. (Tomaž)

Murphy Brown, 2. december 2001, 21.05

izvirnik

...here on FYI...
...Murph...

prevod

...na Efuajaju...
...Mrf...

razlaga

Upam, da sem pravilno prepisala prevod, kaj je pa prevajalec nameraval doseči z njim, mi ni jasno. Takih je bilo še več (NBC npr. je bil enbisi). Lahko da je minilo že preveč časa od mojih prevajalskih dni in da se ne spoznam več na novo modo. Dvomim, da je »efuajaj« lepše ali bolj slovensko kot FYI ter da je gledalcu, ki sicer ne razume angleško, s tem prevodom kaj povedano. Prevajalca (žal ni bil podpisan pod svoj prevod) prosim za pojasnilo.
Pravzaprav isto velja tudi za prevod imena Murph – Mrf. Ves čas sem imela občutek, da gledam Smrkce (a ni bil tam en Mrf ali Smrf ali kaj že?). Pogosto tudi opažam, da se prevaja »čak« namesto »čakaj«. V mojih časih bi mi lektorica izmerila vročino. In če se prevajalec že odloči za »čak«, zakaj se potem ne odloči še za »mal« namesto »malo«? »Čak malo« pač ni dosledno. Smo moderni ali pa nismo, ne pa nekaj na pol. (Katarina Lavrin)

odgovor

Ob branju nekaterih prevodov in poslušanju vse večjega števila TV in radijskih voditeljev, ki celo na informativnih oddajah kot buldožerji rušijo vsa pravila slovenskega jezika (ki bi jih nacionalka morala gojiti, ne pa prežvečiti in izpljuniti), se mi že pošteno kolca po dobrih starih časih, ko so nas lektorice skoraj na hodniku križale, če po pomoti nismo sklanjali kakšnega doktorja ali imena pred priimkom. So mar ta dekleta pomedli z nacionalke v eni od njihovih spomladanskih generalnih čistk? (Vesna)

odgovor

Začelo se je s pejd in končalo z Mrf ... Verjamem, da bi bil prevajalec rad dosleden in ker je pač začel s pogovornim zapisovanjem, se je ujel v zanko te doslednosti. Tak prevod je nesprejemljiv, ker zmoti gledalčevo pozornost. Enostavno preveč bode v oči. Ko na ekranu zagledam Mrf, od začudenja naslednjih treh podnapisov sploh ne morem prebrati. Ni pa mi do tega, da bi se takih prevodov sčasoma navadil, ker v njih ne vidim smisla. Sicer pa gre za zelo zanimivo temo in lepo bi bilo, če bi se oglasil še kdo. Morda celo prevajalec sam in nas prepričal v nujnost takega načina prevajanja. Da bomo končno polemizirali o pametni temi, ne pa o SUV-ih in paraketkah. (Miha)

odgovor

Tudi mene pri nadaljevanki Murphy Brown že dolgo motijo ti čudni prevodi. Recimo snoči. Kolikor vem, je pravilno sinoči. Ne vem pa, kaj je to z Mrf in Efuajaj, ampak sem nekaj podobnega opazila v drugih oddajah na nacionalki. Namreč fonetično so začeli zapisovati tuja (angleška sicer še ne) imena, pa tudi sklanjajo jih zelo čudno. Recimo, da je Al-Kajda še v redu (težko je pač zapisati sicer arabsko ime v slovenščini), ampak bi človek potem pričakoval, da bi šlo za samostalnik ženskega spola, ki bi se čisto lepo sklanjal po 1. ženski sklanjatvi in bi se stvar v 2. sklonu glasila Al-Kajde, ne pa Al-Kajdeja. Gre mogoče za eno genialnih pravil novega pravopisa? (br)

odgovor

Prevajalec se oglasi: prevod je odziv na najnovejšo izdajo pravopisa. O neumnostih in nedoslednostih v njej ne nameravam razpravljati tukaj, glede moje lastne (ne)doslednosti pa tudi samo tole: poišči v slovarju pa pravopisu gesli čak pa pejd/pejt (mal se najde malo težje); zapis Mrf(i) nima zveze s pogovornostjo, ampak je odvod nove mode (z Monetem, Monetev - če že, kje je j in koliko časa nas bo ta zapis motil, preden se bomo navadili nanj?). (Aljoša Dobovišek)

odgovor

Samo kratko vprašanje za prevajalca: ali niso pogovorni izrazi že po imenu namenjeni pogovoru, ne pa zapisovanju? Kdor je navajen brati knjižna besedila, ga lahko vsaka drugače (pogovorno) zapisana beseda zmoti ... (Matjaž Potrč)

odgovor

Ne spadam med tiste, ki bi za vsako ceno zahtevali knjižni jezik v prevodu, mislim pa, da je uporaba pogovornih ali slengovskih izrazov primerna tam, kjer je tudi izvirni jezik izrazito pogovorni oziroma slengovski in ga je treba ustrezno prevesti. Tak prevod je sprejemljiv edino takrat, ko ima svojo funkcijo. V Murphy Brown pa nisem zasledila jezika, ki bi odstopal od povprečne angleščine, pa sem videla skoraj vse dele, ki jih je predvajala naša televizija.
Glede pravopisa pa tole ... žal ne sledi življenju jezika, ampak nam vsake toliko časa naprti nova pravila, ki si jih v lastno slavo (ali razvpitost) izmišljuje peščica ljudi. Morda se kdo ne bo strinjal z mano in prav je tako, če se že gremo demokracijo.
Ampak tako tisti, ki nam pravopisne novotarije ne dišijo, kot tisti, ki jih pozdravljajo, smo (pa če nam je prav ali ne) vezani na ta pravopis, v katerem zagotovo ni napisano samo pejd, ampak tudi pojdi. Od prevajalčeve zdrave pameti pa je odvisno, katerega od obeh izrazov bo izbral. In seveda od znanja, ki je potrebno za ta posel, del znanja pa je tudi razumeti duh jezika, ki ga prevajaš, ne samo besede, ki jih lahko poiščeš v slovarju ali pravopisu.
Jutri si bom vzela čas in šla pobrskat po novem pravopisu, da vidim, če bomo res v prihodnje še gledali Mrfi Braun na teveju. Morda pa bomo raje na sienenu, ki oddaja iz zedea (ali pa zedeaja oziroma zedeaje?!?!?!) spremljali poročila o srečanju opeka in ugotavljali, ali bo nafta še dovolj poceni, da se bomo lahko vozili v svojem beemveju, ali pa bi bilo bolje, če bi sinu sunili njegovega beemiksa – vsekakor ga bo televizijski prevajalec laže parkiral pred ertevejem. (Vesna)

odgovor

Še moj par stotinov.
Že dolgo časa obupujem nad očitno slovničnim pravilom, da se tuja imena (predvsem tista, ki v originalu niso pisana z latinično pisavo, pa tudi nekatera, ki so) v slovenščini pišejo po načelu »piši kot govoriš«. Ali bolje rečeno, »piši približno tako, kot govoriš«, ker pač v vsakdanjem pisanju ne uporabljamo vseh posebnih znakov za različne glasove, ampak samo teh naših 25 ali kolikor pač že imamo črk.
Nisem čisto prepričan, kdaj so naši slavisti prišli na to zamisel, precej časa pa sem mislil, da je to, vsaj pri pisanju v časopisih, predvsem posledica Tanjugovih novic.
Kakorkoli že, logični naslednji korak je, da to načelo ne velja samo za arabska, indijska in kitajska imena, ampak za vsa. In potem smo pri Mrfi Bravn.
In kaj je pravzaprav narobe s takšnim pisanjem?
Dve težavi sta – ker pisanje izgovarjave ni standardizirano, nihče ne more natančno vedeti, kako naj kaj napiše. Kar lepo vidimo zadnje čase pri pisanju razvpite Al Kajde, ki jo vsak (lektor) piše po svoje.
Še precej huje pa je, da je nasprotna pot – iz slovenščine v original – skoraj povsem nemogoča. Nikakor namreč ne moremo ugotoviti, kako naj, recimo, Al Kajdo, napišemo, da bi nas razumel na primer Anglež ali Francoz.
Rešitev je seveda zelo enostavna – vsak jezik, ki kaj da nase, ima namreč uradno prečrkovanje v latinični zapis. In zakaj bi potem tega ne upoštevali? (Nikolaj)

odgovor

Da ne govorimo o cvetkah, kot so Medlin Olbrajt za našo znano Madeline, pa o Džimu in ne Jimu. Če se že gremo novo modo, bi pa napisali kar Đim, bi bilo lažje. Sicer bi se pa lahko prevajalec podpisal pod svojo mojstrovino. (Maja)

odgovor

Aljoša, ali to pomeni, da so tvoji prevodi tvoj način protesta proti novemu pravopisu? Če je Mrf odvod nove mode, kot sam praviš, zakaj bi jo potem upošteval, to novo modo namreč, če se z njo ne strinjaš? Zakaj bi se navajali na prebliske peščice sestavljavcev pravopisa, ki ne jebejo živega jezika? Oziroma zapisovanja besed v tem primeru. A je kdo sploh koga vprašal, a so se sploh zgodili kakšni posveti med slavisti, preden so uvedli tako korenite spremembe? Kolikor vem, se je vse zgodilo med omenjeno peščico ljudi – med bogovi jezika. (Miha)

odgovor

Z zapisovanjem tujih imen je res lahko križ. Ampak vsaj doslej (z izjemo zadnjega leta ali dveh) ni bilo videti, da bi nam imena, v izvirniku napisana v latinici, delala preglavice. Washington ni bil Vašington, Chopin ni bil Šopen ... pa smo vsi preživeli. Tako kot večina zahodnjakov, ki si lomi jezike in poskuša naša imena vsaj približno pravilno zapisati in izgovoriti (z opuščanjem šumnikov, ker jih na tipkovnici preprosto nimajo). Za božjo voljo, zakaj moramo po dolgih letih, ko je bilo vse normalno, kar naenkrat vse postaviti na glavo? Glasno smo se krohotali Hrvatom na račun njihovih »zrakomlatov«, sami pa nismo nič boljši, kot kaže. Glede prepisa bolj zapletenih imen v latinico tudi doslej ni bilo neke doslednosti, poglejmo samo kitajska imena, ki se tudi v latinici pišejo precej drugače, kot se izgovorijo. Mar ne bi bilo preprosto, če bi imena, ki so v izvirniku v latinici, pustili taka, kot so (kot doslej), za ruska, kitajska, arabska in še kakšna imena pa naj samozvani pravopisni bogovi staknejo glave, se dogovorijo za pravi način pisanja vsakega imena in svojo pogruntavščino objavijo v Delu ali pa zaradi mene tudi v Uradnem listu. Da bomo vsi vedeli, kako naj pišemo in bo končno mir.
Tako, toliko iz mojega piskrčka. Naslednja dva tedna pa z veseljem ne bom gledala televizije, da si odpočijem od takih prevajalskih cvetk. Doma me itak čaka na pol narejen Gospodar prstanov. :)) (Vesna)

odgovor

Prevajalec trdi, da je prevod odziv na najnovejšo izdajo pravopisa. To seveda ni res. Že od nekdaj lahko v prevodih serije Murphy Brown gledamo cvetke tipa: pejd, čak, mal ...
Prevajalec naj svoje pomisleke glede pravopisa rešuje neposredno z njegovimi pisci, ne pa preko tisočev gledalcev, ki bi si radi ogledali humoristično nanizanko. (mk)

odgovor

Res škoda, da se kritiki rajt-ez-wan-spiksovskih zapisov lastnih imen ob že sicer smešni nanizanki niste zmogli nasmejati še tem. Mogoče bi vam ob večji odprtosti lahko kapnilo, da toliko tovrstnih zapisov ni naključje, ampak je želel prevajalec kaj sporočiti. (Sicer ne vem, ampak če se prevajalec dejansko ni podpisal, potem je tudi to vredno manjše kritike). (Bronski)

odgovor

Ne samo o pravopisu, tudi o vsaki besedi iz prevoda in o prevajalskih načelih nasploh ne bom razpravljal tukaj. Tokrat odgovorim na zadnja vprašanja, ki sem jih še videl na strani in ki me količkaj zadevajo, in neham.
Snoči je pravilno.
Pogovorni izrazi so namenjeni pogovoru in zapisovanju. Navada je železna srajca, ampak če se jo že spravljamo prat, oblecimo čisto (glej še pozneje – Monet). V opombah k besedilu nanizanke je največ ravno oznak »slang« pa »colloquial«.
Prevajalčeva zdrava pamet je diskutabilna reč, del znanja (vsakega govorca in pisca, ne samo prevajalca) pa sklanjanje besede duh.
Džim je lažje kakor Đim. Tudi mojstrovine so lahko anonimne.
Prevod je bil odziv na novi pravopis, ne pravim protest. Moji siceršnji prevodi niso. Novo modo, s katere nedoslednostjo se ne strinjam, sem pač opral do konca: boljši kakor Monetev je Monetjev, še boljši pa Monejev. (Aljoša Dobovišek)

odgovor

Kakorkoli je hotel/ni hotel prevajalec sporočiti, je dejstvo, da je take prevode bistveno težje brati. Če vidiš v podnapisu FYI ali pa IBM, se s tem ne boš preveč ubadal in dolgo procesiral v glavi, medtem ko efvajaj ali pa ajbiem zahteva določen čas, da to sploh dešifriraš. Tu ne gre za odprtost ali zaprtost, temveč zgolj za zaviranje tekočega branja podnapisov. (Ankh)

odgovor

Kolikor vem, Angleži rečejo Al-Qaeda, Francozi pa Al-Qaida. Aja, pa Ladnov Bine je v Franciji Oussama ben Laden. (U)

odgovor

Za zmedo glede zapisovanja oz. sklanjanja zloglasne bin Ladnove organizacije (pa tudi marsikatere druge arabske besede) so najbrž najprej krivi različni zapisi raznih novinarskih agencij različnih jezikov, ki jih slovenski novinarji, ki se seveda ne morejo spoznati na arabščino, približno »prevedejo« v slovenščino. Toda vsekakor je treba upoštevati, da je zapis arabskih imen v npr. angleščini prilagojen izgovarjavi. Tako bi se po mojem mnenju fonetični zapis v slovenščini glasil nekako »El-Kajde«, zato tudi v rodilniku »El-Kajdeja«. Ob tem, da arabščina ni en jezik in se ga zato bere oz. izgovarja na mnogo različnih načinov. (Igor)

odgovor

No ja. Če smo vedno tuja imena pisali več ali manj v originalu (vsaj angleška), ne vem ,zakaj bi to bilo treba sedaj spremeniti. Smo po mojem pač bolj vajeni videti IBM kot ajbiem. Pa tudi glede onih pejd in podobnih: že res, da se tako reče v pogovornem jeziku, ampak le v okolici Ljubljane. In če gledam slovenski kanal in ne TV Pike, bi bilo lepo brati tudi slovenščino. Prihajam iz skrajnega severovzhodnega dela Slovenije, in če bi jaz na televiziji opletal s kakimi rašoškami ipd., bi me po mojem kar hitro razčetverili. (Fredi)

odgovor

Še dobro, da Al-Joško ni prevedel Mrfi Rjavec, Džim Številčnica, Frenk Vodnjak in Plutovinasti zamašek Šervud. (Urša)

24 ur, 6. januar 2002, 19.15

izvirnik

badnjak

prevod

javor oziroma bukev

razlaga

Ne gre ravno za prevod, pa vendarle – badnjak (božično drevesce) pri pravoslavcih je mlad hrast. (Nikolaj)