Mojstrovin: 1900 

Stran 84 od 380

Iskanje Feničanov, 22. december 2007, 20.00

izvirnik

Canaanites

prevod

Kananiti

razlaga

Kanaanci. Semitska plemena, ki so se v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. naselila na območju Palestine, imenovanem Kanaan (glej tudi Sv. pismo). Naj sploh komentiram? Saj vem, da človek ne more biti strokovnjak za vse, pa vendar: kje je splošna izobrazba? (Nataša Peternel)

mnenje

Tudi sama prvič slišim zanje. :) Naj bi to jemali pri zgodovini v gimnaziji? Resnično se ne spomnim, Sv. pisma pa, priznam, še nisem prebrala. Sem pa iz firbca poguglala zadevo in našla 97 zadetkov za Kanaance, za Kananite pa tole. Še ena napaka torej? Zanimivo (glede na vsebino). No, ti Kanaanci mi bodo odslej ostali v spominu (upam). Hočem reči le to, da se mi ne zdi tako zelo grozna napaka, seveda pa izhajam iz subjektivne predpostavke. Morda pove svoje mnenje še kdo? Nataši pa hvala za razlago. (ak)

pripomba

Hm, jaz sem pa za Kananite našla ta vir. Očitno jih obstaja več vrst. :) (pp)

odgovor

Iz Velikega splošnega leksikona DZS, Ljubljana 2005: Kanaan ([izg. kánaan], huritsko, ‘dežela rdečega škrlata’), v starem Orientu označitev za območje, ki je obsegalo današnjo Sirijo, Libanon in Palestino, v Stari zavezi v ožjem pomenu pokrajina zahodno od Jordana. Kanaanci: skupna označitev za raznorodne prebivalce Kanaana (Feničani, Filistejci, semiti), ki so pod vplivom Babiloncev, Asircev, Egipčanov in Hetitov razvili visoko kulturo (mestne države Biblos, Megido, Saida, Tir, Ugarit). Izraelci, ki so na to območje prodrli okog 1200 pr. n. š., sicer niso sprejeli kanaanske politeistične religije, za katero sta bila značilna čaščenje narave in kult plodnosti, vendar je nanje vseeno vplivala. Poleg Stare zaveze so najpomembnejši viri o Kanaanu najdbe iz Ras Shamre (Ugarit).
Mislim, da je napaka kar huda, Kanaanci se namreč, kot rečeno, ne pojavljajo zgolj v Sv. pismu, ki morda res ni vsakogaršnje branje – čeprav naj bi bilo njegovo poznavanje del splošne izobrazbe –, ampak tudi v zgodovinskih virih in arheologiji. Na izraz Kananiti nisem doslej še nikoli naletela, ne glede na to, za kakšno vrsto besedila je šlo. Mislim, da je napačen ali pa strašansko zastarel. Pa še v tem primeru bi morali biti Kanaaniti, kajti ime dežele se izgovarja Kanaan – z dvema a. (Nataša Peternel) (Nataša Peternel)

Metrese – skrivna moč žensk, 11. december 2007, 21.05

izvirnik

Engelsburg, Tiber

prevod

Engelsburg, Tiber

razlaga

Seveda Angelski grad, Tibera.
Za božjo voljo, pa ne sedaj še nacionalka! Sem že mislila, da so taki prevodi rezervirani za Discovery, National Geographic itd. Očitno sem res naivna. (Nataša Peternel)

mnenje

Menim, da je tudi na nacionalki kakovost prevodov v splošnem začela upadati ... zdi se mi, da je to posledica »šrota«, ki je na voljo drugje in se ga navzemajo tudi na TV Slovenija. (vm)

odgovor

Kakovost prevodov na nacionalki da je začela upadati? Ne vem, kaj točno vm gleda ali pa kdaj je začel/-a spremljati prevode na nacionalki. Domnevna visoka kakovost prevodov na nacionalki je zgolj predsodek, ki se očitno vleče še kar naprej in naprej, in to že leta.
In drugo: prevodi na Discoveryju se nikakor ne morejo primerjati s tistimi na NG-ju. (mv)

odgovor

Žal mi je, mv, ampak nacionalka je še do pred kratkim imela daleč najmanj cvetk v prevodih, če jo primerjam s komercialnimi TV postajami, posebej kakšnimi lokalnimi, o tem žal ne more biti nobenega dvoma. Nič ne rečem, seveda ga usekajo mimo, ampak zadnje čase so ga začeli sekati v večjem številu. In brez skrbi, vm gleda tako nacionalko kot ostale TV postaje ter primerja njihove prevode. Ne vem pa, kaj gledate vi, kajti tako NG kot Discovery imata včasih (tudi v primerjavi z nacionalko) prevode pod vsakršno ravnijo. To, da ponuja eden od njiju za spoznanje bolj izpiljene stavke, ni ravno odraz ne vem kakšne skrbnosti pri prevajanju. (vm)

odgovor

Žal mi je, ta odgovor je k'r neki, če smem tako reči. Sploh glede na to, kako malo prevedenega programa ima nacionalka, in še pri tistem majhnem odstotku redko lahko slediš izvirniku, ker je toliko oddaj sinhroniziranih.
In ne, Discoveryja ni mogoče primerjati z NG-jem. Vsaj tistega, kar sem doslej videla jaz, ne. Poleg tega je tudi neprevajalcem jasno, da je zahtevnost snovi na Discoveryju precej višja kot pa na nacionalki. Višja je tudi na Kanalu A, kjer je zelo visok odstotek komedij, ki so že po pravilu prevajalsko zahtevnejše (sploh pa anglosaške) od filmskih art variant, ki jih predvaja nacionalka.
Zato se mi takšno posploševanje sploh ne zdi pošteno. (mv)

Vampirska javna hiša (Tales from the Crypt: Bordello of Blood), 19. februar 2005, 0.35

izvirnik

Tierra del Fuego

prevod

Zemlja ognja

razlaga

Še en prevajalec, ki je v srednji šoli šprical zemljepis in še ni slišal za Ognjeno zemljo. (Nikolaj)

odgovor

Tudi Ognjena zemlja ni več pravilno. To ime smo Slovenci pobrali pri Rusih, kjer zemlja pomeni dežela. Pravilno je torej Ognjena dežela. (mimrly)

odgovor

1. V seznamu, ki ga sestavlja Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, sta obe imeni enakovredni.
2. V Slovenskem pravopisu iz 2001 je samo Ognjena zemlja.
3. V spletu se izraz Ognjena dežela za Tierra del Fuego ne pojavi niti enkrat samkrat.
Kar pomeni, da je sicer Ognjena dežela tudi pravilno, uporablja, in to povsem pravilno, pa se tako rekoč izključno Ognjena zemlja. (Nikolaj)

odgovor

ad 1. V omenjenem seznamu sta obe imeni, ker bi bilo neke vrste nasilje, če bi nenadoma ne dovolili uporabe imena, ki je zelo uveljavljeno. Dejstvo pa je, da se je uveljavilo napačno ime. Sčasoma se bo tudi Ognjena dežela, vsaj pri osveščenih piscih. V omenjeni komisiji so odkrili napako in to, da so novo ime uvrstili v seznam, je samo začetek. Do javne rabe pa je pot še dolga.
ad 2. Predvidevam, da veš, da Slovenski pravopis ni standard, pač pa seznam možnih rab. Tudi napačnih, kot so razvejanost, kasneje itd.
ad 3. Tudi splet ni standard. Tam se pojavlja vse mogoče. Vtipkaj besedo »ministrtvo«, in našel boš 6 strani zadetkov. (mimrly)

odgovor

mimrly, dovoli, tole o SP je spodrsljaj. Pravopis še kako je preskriptiven. SSKJ je tisti, ki samo opisuje (zdaj že precej nekdanje) stanje. (tz)

odgovor

Srček, Slovenski pravopis je standard. SSKJ ni standard. Malo si pomešal(a). (gabr)

odgovor

Joj, joj. Tole o SP mi je ušlo. Ne vem, zakaj sem videla SSKJ. Mogoče se bo Ognjena dežela znašla v SP z letnico 2011 ali pa 2021. Jezik je živa stvar in se razvija, pri čemer je zelo pomembno, da se napake odpravljajo.

odgovor

Do določene mere. Kajti če bi hoteli biti povsem dosledni, tudi dežela to pravzaprav ni, ampak otočje. Predvsem pa ni, odkar tam ni več domorodcev, ki bi na obali kurili taborne ognje, Ognjena. (Nikolaj)

odgovor

Sodeč po tem je priporočljivejši zapis Ognjena dežela, pa tudi Dežela Franca Jožefa in Nova dežela.
Sicer pa SP (slovarski del) večina jezikoslovcev zavrača kot neverodostojen. Drugače je s SP1P. (dp)

mnenje

Očitno še vedno ne vemo, al' prav se piše kaša ali kaša. Slovarski del SP pravi Galilej. Ali ne velja pravilo, da se slovenijo samo tuja imena iz jezikov z nelatiničnimi pisavami (arabska, hebrejska itd.), tista iz jezikov z latiničnimi pisavami pa ostanejo kot v originalu (Galilei)? (np)

odgovor

Pri nekaterih starejših znanih osebah to pravilo ne velja nujno, tako pišemo tudi Krištof Kolumb namesto Cristoforo Colombo oz. Cristóbal Colón. Podobno kot pri mestih, kjer je tudi nekaj poslovenjenih imen. (ph)

Oče na službeni poti (Otac na službenom putu), 22. november 2007, 20.00

izvirnik

Traži ga, jebo te bog!

prevod

Poišči ga, neroda!

razlaga

Ne vem, kdo je neroda – lik v filmu, bog ali morda prevajalec? (D. Cekić)

odgovor

Prevod sicer ni moj niti ne vem, kdo je prevajal, vendar prevajalca popolnoma razumem. Težko je namreč prevajati psovke in kletvice iz srbščine in hrvaščine, kjer lahko omenjene besede nadomestijo čisto vsako besedno vrsto. In to v slovenščino, ki je v tem pogledu res »nerodna«. Zelo me zanima, kako bi to psovko prevedel D. Cekić. Razen z jebenti, prosim. (mv)

odgovor

Z bog te nima rad. (mk)

odgovor

D. Cekić bi to prevedel jebenti boga. (D. Cekić)

odgovor

Sicer nisem D. Cekić, ampak mogoče z bemti boga? (bz)

odgovor

Bog te nima rad! (T. Kosec)

mnenje

Pri prevajanju je zelo pomembno upoštevati kulturne razlike. V hrvaščini/srbščini jebo te bog ne zveni tako ostro, kot bi zvenel dobeseden slovenski prevod. Zato se je po mojem v takih primerih treba izogibati dobesednim prevodom in poiskati ustrezni nadomestek. Predlog D. Cekića se mi ne zdi ustrezen, v slovenščini je kletvica, ki jo predlaga, preostra v primerjavi z originalom. V konkretnem primeru bi se strinjal s predlogom mv (jebenti) ali npr. poišči ga, za vraga.
Primer kulturnih razlik sta npr. španski besedi coño (pizda) in joder (jebati). V Španiji sta dosti nedolžni, uporabljajo ju celo stare gospe. V večini latinske Amerike pa zvenita izredno vulgarno in je zaradi tega njuna uporaba zelo omejena. (in)

odgovor

Strinjam se z in. Predlogi mk-ja, T. Kosca in in-a so ustreznejši. (mv)

odgovor

Predlog T. Kosca je super, v konkretnem primeru, mislim, je to najboljša izbira. Ohranja isto konotacijo, hkrati pa ni dosti drugačen od originala. (in)

mnenje

Zelo se strinjam z in, da obstajajo kulturološke razlike med obema jezikoma in je zato treba besedilo vedno umestiti v pravilen kontekst ciljnega jezika. Sočne kletvice so v srbskem jeziku skoraj tako pogoste kot pri nas dober dan, v slovenščini pa zvenijo precej prostaško in jih ne uporabljamo ravno na vsakem koraku. Zato se tudi jaz strinjam z drugimi in tudi meni se zdi predlog T. Kosca najbolj posrečen – mislim, da bi povprečen Slovenec prej uporabil ta izraz. Strinjam pa se z D. Cekićem, da prevod neroda ni bil najbolj posrečen. (vm)

Odkupnina (Ransom), 5. november 2007

izvirnik

/.../ if he would throw a curve ball /.../

prevod

/.../ če bo vrgel ukrivljeno žogo /.../

razlaga

Celega stavka se sicer ne spomnim, vem pa, da je šlo nekako v smislu: če bo vrgel ukrivljeno žogo (ugrabitelj), bomo takoj ukrepali.
Mislim, da ni treba razlagati, da ta frazem v slovenskem jeziku ne pomeni popolnoma nič. Večkrat sem že opazila, da prevajalci angleške frazeme kar dobesedno prevajajo v slovenščino, kar se mi zdi popolnoma neustrezno, saj potem pride do tega, kar vidimo v zgornjem primeru – popoln nesmisel. A ne bi bilo veliko primerneje reči če ne bo šlo vse po načrtih? (ak)